Pusha T – King Push – Darkest Before Dawn: The Prelude
“Leave your conscious at the door …”
… so prve izgovorjene besede Terrenca Thorntona, ki jih lahko slišimo na njegovem novem, mogoče najzanimivejšem izdelku do sedaj. Brutalno iskreno ter brutalno direktno nam Pusha na novem projektu že v samem štartu nekako predstavi zanj ponovno značilno tematiko dogajanj iz verjetno najtemnejših globeli crack-zavetišč, ulic, cerkev ter nočnega življenja.
Terrence, hip-hop poslušalcem bolj poznan kot Pusha T, je svojo glasbeno pot začel kot polovica bratskega dueta The Clipse, ki je na začetku tega tisočletja (s podporo tedaj precej popularne skupine The Neptunes) postavil Virginio Beach na hip-hop zemljevid. Nekje od leta 2010 pa Terrence in njegov brat delujeta samostojno, prvi očitno precej uspešneje kot drugi.
Čeprav bi si marsikdo od tistih, ki izvajalcu že nekaj časa sledimo, verjetno mislil, da se bo slednji t. i. “coke-dealing” hip-hopa že naveličal, sploh v tako vokalno ležerni različici, lahko zapišem, da je temu ravno nasprotno.
Inštrumentalno Pusha T še na nobenem lastnem izdelku ni toliko eksperimentiral, vsaj ritmično ne. Nadaljuje, razvija stil, ki se je verjetno začel s skladbo “Nosetalgia”, ki jo je pred tremi leti posnel s Kendrickom Lamarjem. Glasbene podlage so izjemno temačne in zanimive. Hudo nabasirani deli bodo seveda tresli vaš avdio sistem, kolikor bo le možno, za uspešen dipol le-tem pa skrajno raznolika producentska ekipa poskrbi s pogosto uvedbo skoraj prostoletečih visokofrekvenčih tonov ter različnih vzorcev, ki nam burijo glasbeno domišljijo (npr. pri skladbi “Got Em Covered”). Celotna avdio podoba albuma je unikatna; kot bi nekako poslušali prav tako edinstveno T-jevo osebno zgodbo, osebno mašo. Ta se začne nekje na prelomu 21. stoletja, tako da smo na albumu deležni prav posebne mešanice boom-bap hip-hopa devetdesetih let prejšnjega stoletja ter raznih modernih, bizarnih in predvsem temačnih trap-ish vložkov. Pusha T se v tem glasbenem okolju očitno (in eksplicitno) počuti kot kralj svojega sveta. Zasluženo.
Lirično Terrence ostaja stari dobri, skorajda. A tudi tu opažam le napredek. Pusha verjetno še nikoli prej ni bil tako razločen kot v zadnjih dveh letih, predvsem na tem projektu. Njegovo ritmično-zlogovno totalno zmešano izražanje se je nekako popolno združilo s temačnim glasbenim okoljem, ki očitno popolnoma paše k njegovi umetniški personi. V goste je povabil tudi zelo izbrano družbo soliricistov – A$AP Rocky, Kanye West ter ponovno najdeni Beanie Siegel. Tu sta tudi The-Dream (pevec, ki ima vokal nemutiranega 14-letnika, a ko poje, mu vseeno verjamemo, da nam bo obstrelil mednožje, potem pa nas krstil) ter soul diva Jill Scott.
Na koncu naj zapišem, da je recenzirani izdelek dejansko LP, a vseeno uvod v očitno za Pusho pomembnejši studijski album, ki naj bi luč dneva ugledal nekje pomladi. Upamo lahko le, da bo Terrence nadaljeval s svojim edinstvenim umetniškim izražanjem, popolneje bi bilo le še, če bi v svojih besedilih ostreje začrtal tematske meje, ki se včasih zaradi močnih izjav malce zmešano izgubijo. A glede na to, da nas kmalu čaka nova porcija vrhunskega kriminalnega hip-hopa, predlagam, da se pustimo presenetiti.
Pusha T – “Darkest Before Dawn”:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=o4bEwg5dB60[/embedyt]
