Protomartyr, Nina Bulatovix @Gala hala, 18. 4. 2016
Kot ponedeljkov večer veleva, je vzdušje v mestu nekoliko bolj apatično, v pričakovanju delovnega tedna. Takšen je bil občutek tudi v ponedeljek 18. 4. na Metelkovi, natančneje pred in v Gali Hali, kjer se je v sklopu Hrupnih večerov odvil koncert dveh zelo zanimivih glasbenih skupin. Bend Nina Bulatovix verjetno že poznate. So slovenski bend, v njihovi glasbi pa se prepletajo vplivi alternativnega rocka, noisa in tudi panka. Drug, glavni act, Protomartyr, pa je ansambel iz Detroita, ki se poslužuje post-punkovskih, noisovskih in rockovskih vplivov. Slovijo po dokaj kvalitetnih in vibrantnih nastopih, na katerih ne zmanjka trenutkov poplesavanj kot tudi ne refleksij ob besedilih. Po dveh dokaj uspešnih albumih so lani izdali album The Agent Intellect, ki je kot njegova predhodnika pri kritikih požel precej pozitivnih odzivov.
Ura je bila okoli osmih, ko se je sam koncert že začel, otvorili pa so ga spremljajoči Nina Bulatovix. Ti so z zmernim nastopom, ki je šele proti koncu pridobil na energiji, otvorili nastop zvezd večera. Igrali so nam večinoma že znane komade. Tako smo lahko prisluhnili skladbi Jate kot tudi skladi AA. Ravno zadnji omenjen komad je bil proti koncu eden izmed tistih trenutkov nastopa, ki je bil zaslužen za to, da se je nekoliko neenergična publika ogrela. Za kanalizacijo energije je ob tem v največji meri poskrbel njihov malce ekscentričen pevec Gregor Kosi. Kar je sicer zelo čudno na koncertih Nine Bulatovix, je njihova zmožnost ustvariti čisto drugačen občutek pri poigravanju njihovih komadov na odru kot pa na albumih.
Po dokaj kratkem nastopu slovenskih rojakov je nastopil čas za še krajšo pavzo in zatem nastop glasnih Detroitčanov Protomartyr. Skoraj brez uvoda so ti začeli koncert in kar hitro začrtali prihodnost nastopa. Karizmatičen pevec Joe Casey je – s pločevinko piva in že nekoliko opit – na odru skrbel za očesno komunikacijo s publiko ter seveda za samo vokalno linijo, ki v veliki meri ni razočarala in je, kot na albumih, bila dober podpornik odličnim samorefleksivnim ter filozofskim besedilom. Dober vtis pa je s sproščenim poigravanjem svojega inštrumenta in na momente odlične dopolnitve Caseyjovi odrski prezenci tokrat naredil tudi kitarist Greg Ahee. Bend je tako podal končen vtis, kot da deluje malce bolj celovito in povezano.
Skozi večer smo lahko slišali komade, kot je npr. Uncle Mothers, ki je bil naravnost odličen in pa med drugim devianten Feral Cat. Sicer pa je sam koncert minil brez zavlačevanj. Lahko bi rekli, da so skoraj hiteli skozi komade in kljub aplavzom nadaljevali s kitarsko poetiko brez pavz. Zelo pohvalno pa je bilo med drugim ozvočenje Gale Hale. Zvok je deloval zelo organsko in prostorsko zapolnjujoče. Seveda pa je splošno znano, da je Gala Hala izmed klubov na Metelkovi najbolje opremljena.
Koncert je minil dokaj enakomerno, a poživljajoče. Odhodu benda z odra pa je sledil bučen aplavz, za katerim so nato odigrali še dve skladbi. Ena od teh skladb, Come & See, ki je eden večjih hitov benda, je zaslužno zadala piko na i koncertu.
Nina Bulatovix in Protomartyr so na tokratnih Hrupnih večerih poskrbeli za prijeten in dinamičen ponedeljkov večer, katerega uspeh so še dodatno potrjevali navdušeni obiskovalci.