Pridi k meni in me poskusi razumet
Dogodek: Zoran Predin: Pridi k meni (v sodelovanju s skupino Damirov Django Group in gostoma Duo Avtomobili)
Datum in kraj: 16. 10. 2025, Cankarjev dom v Ljubljani
Če ne bi pisal za Koridor, vprašanje, če bi se kdaj znašel na Predinovem koncertu. Težko pojasnim. Mravljinčarje in čeladarje sem poslušal s kasete, premlad, da bi me zanimala opevana razlika med njimi. Nisem imel pojma, da obstaja Kikinda, in sem si izmišljeval vse možne kombinacije slovenskih besed, ki bi zvenele podobno. Tudi rajsa ni bilo v žabarskem besednjaku. Zarjavele trobente sem prepeval v dobri družbi. In sedaj sem končno izvedel, da je (bil) mentolni bombon pravzaprav čigumi. Na jeziku imam titovko in da je bila v Gallusovi dvorani po mojem mnenju po nepotrebnem omenjana v dobesednem pomenu, namesto da bi nas pesnik popeljal na vlažni mah in vročo svilo. Ne, tokrat ne bom skakal z balkona, in ne, nekaterih od omenjenih pesmi nismo slišali, čeprav je bilo najavljeno, da bo repertoar manj standarden. Meni se je z Lizo, Lidijo, Ilonko in kozo noro zdel precej varno izbran, tradicionalističen in nostalgičen, kot pražen krompir, ki ga alfa samcu postreže praslovanska mati.
Medel začetek in medel predkonec. Značilen Zoranov glas, dobra glasba, izjemna besedila. Ampak kot sem zapisal že v kontekstu Balaševića – povprečno brenkanje kitare težko zamenja odlične glasbenike. Na srečo so prišli in pokazali, kako se postreže svinčnike, golobčke in ostale spomine. Adijo pamet! Damirov Django Group so poskrbeli za magično podlago in izvrstne solaže.
Na odru sta se Zoranu v Avtomobilih pridružila tudi dolgoletna prijatelja, brata Vuksanović. Publiko sta oziroma so navdušili, mene še nikoli. Če pustimo glasbene okuse ob strani, me je globoko razočarala neskončna zadrega na odru. Zoranu besedičenje ni uspevalo. Trikrat ponoviti očitno ni smešna pesniška figura sama po sebi. Pojasnjevanje zgodovine ter ozadja besedil in pesmi je seveda izjemno zanimivo za vse, ki smo se v to poglobili zgolj priložnostno in občasno. A ko je na silo želel zbuditi zabavljača tudi v bratih, mu to nikakor ni uspevalo. In namesto da bi priznal poraz, je trmaril in trmaril in dodobra ohladil dvorano. Na srečo se je za bis vrnil tudi Damirov Django Group in nas spomnil, kako dobro smo se imeli ta večer.
Je bolj star, a ni bolj nor. Postarali smo se vsi. Radi imamo pesmi, ki nam narišejo ustnice, žametne, v udobni topli dvorani. In izvrstne instrumentaliste, ki Zorana okusno zabelijo.
P. S.: Če vam reference v zgornjem besedilu niso poznane in v njih ne prepoznate pesmi, ki smo jih poslušali, vam iz srca priporočam, da spoznate Zoranov glasbeni opus in se z ozadjem in pomenom besedil seznanite preko intervjujev, nastopov, knjig, filma in zgodbic, s katerimi jih povezuje na koncertih. Ali pa se glasbi (tako kot jaz) samo prepustite in jo doživite po svoje, ne glede na to, kaj je pesnik v nekih drugih časih želel prikriti.
Uredila: Tinkara V. Kastelic
Lektorirala: Bernarda Brancelj
