Pregled leta 2020: Glasba

Glasba v letu korone

Vsi letošnji pregledi so tako ali drugače minili v luči epidemije koronavirusa in nič drugače ne bo niti z zadnjim, ki se ukvarja z glasbo. 7. marca se je za domačo glasbeno sceno ustavil svet. Takrat je vlada z odloki onemogočila živa izvajanja glasbe pred občinstvom. Podobno so kmalu ukrepale državne oblasti po večjem delu sveta. Seveda je najprej sledil šok, nato pa ob grozotah, ki smo jih spremljali iz severne Italije, velika zaskrbljenost in sprijaznjenost z dejstvom, da je zavoljo javnega zdravja za nekaj časa potrebna (samo)izolacija.

Obdobje negotovosti je sprva glasbeno okolje sprejelo razmeroma optimistično. Energijo so glasbeniki preusmerili v prirejanje spletnih prenosov svojih koncertov, vzpostavljanje virtualnega klubskega vzdušja, splet je preplavilo veliko število coverjev, ogromno je bilo dogajanja na družabnih omrežjih (Instagram, TikTok, FB …), številni so se tudi vrgli v kreacijo karantenskih albumov, poslušalci pa so se še dodatno potopili v svet pretočnih storitev (Apple, Spotify, Tidal …), ki žal še vedno ustvarjalce plačuje mizerno (tu seveda izstopa po tem in še marsičem Bandcamp). A kaj kmalu, ko je postalo jasno, da bo obdobje premora trajalo dlje od meseca ali dveh, se je začetni zanos spremenil v veliko zaskrbljenost.

Medtem ko se je čez lužo to obdobje križalo z velikimi protesti proti sistemskemu rasizmu (Black Lives Matter, BlackOut Tuesday) in kasneje še predsedniškimi in kongresnimi volitvami ter je zavoljo tega tam situacija izgledala še kanček bolj nevzdržna, tudi pri nas ni bilo dosti boljše (vzpostavitev iniciative glasbenih profesionalcev #midelamodogodke). Glasbena scena je namreč umetniško polje, ki je precej odvisno od trga. Glasbeniki in vsi preostali profesionalci s tega področja živijo povečini od prodaje kart, a tudi od programskih javnih sredstev. Ker pa je prišlo do odpovedi koncertov, festivalov in drugih vrst nastopov, so številni ostali ne samo brez prihodkov od kart, temveč tudi od sredstev, ki so vezana na evropske, državne in lokalne projekte ter razpise. Najprej je nekaterim prve mesece s pomočjo mesečnega temeljnega dohodka (MTD) še uspelo preživeti, a ko je vlada sredi maja razglasila konec epidemije, dogodki v živo pa so bili še vedno prepovedani, se je začelo obdobje životarjenja.

Iniciativa glasbenih profesionalcev #midelamodogodke

Glasbena scena in širša industrija srečanj proizvede po konservativnih ocenah letno pri nas za približno pol milijarde prihodkov. Gre za pomemben del gospodarstva in v korona krizi še do danes ni bil temu primerno obravnavan. Številni glasbeni profesionalci ali ustvarjalci so bili v obdobju od prvega vala pa do danes ob 95 % prihodkov lanskega leta, državne pomoči pa (če pri nekaterih odmislimo začetni MTD) niso prejeli nobene ali pa ta zamuja. Na srečo so se glede solidarnostne pomoči pri nas preko SIGICA-a pričela zbirati sredstva za glasbenike (solidarni #skulturo), ki so del najbolj prekarnih razmerij in preživljajo najhujše stiske, a to nikakor ne more nadomestiti resne, sistemske in primerne državne pomoči. 

Panoga je ogrožena. To je jasno vsakemu razmišljujočemu človeku, ki se za trenutek ustavi in naredi dva ali tri miselne korake stran od samih glasbenikov. Res je, da gre ta lahko na splet in za neke minimalne prihodke tam poučuje inštrument, ki ga obvlada, a polje glasbene skupnosti močno presega same glasbenike. Ta industrija zaposluje tako kot vsaka druga visoko specializirane ljudi (lučkarstvo, tonski tehniki, ozvočenje …), ki se težko z danes na jutri prekvalificirajo v druge poklicne poti. Ko bodo te ljudje odšli iz teh poklicev, se bodo le redki vrnili nazaj, za samo sceno pa to pomeni pot v amaterizem. Če smo pomagali že skorajda vsem drugim gospodarskim panogam, je čas, da pomagamo tudi glasbeni. Če želimo, da glasbena industrija za silo preživi, potem potrebuje to polje dodatne finančne spodbude, ali v obliki programskih sredstev ali v obliki štipendij. Čas je že zdavnaj za podporo glasbi.

—

Nekaj izstopajočih albumov v letu 2020:

Naslovnica albuma: Fiona Apple – Fetch the Bolt Cutters

Tuje:

Arca – KiCk i (experimental electronic), Bob Dylan – Rough and Rowdy Ways (rythem and blues, folk rock), Bill Callahan – Gold Record (rock, folk), Charlie XCX – how i’m feeling now (electropop), Crack Cloud – Pain Olympics (art punk, post-punk), clipping. – Visions of Bodies Being Burned (experimental hip hop), Fiona Apple – Fetch the Bolt Cutters (alternative rock, indie pop), Fleet Foxes – Shore (indie folk), Fontaines D. C. – A Hero’s Death (post-punk), Freddie Gibbs and The Alchemist – Alfredo (hip hop), Gorillaz – Song Machine, Season One: Strange Timez (dance-pop, alternative rock), Idles – Ultra Mono (post punk), Imperial Triumphant – Alphaville (avantgarde black metal), Jeff Parker & The New Breed – Suite for Max Brown (jazz), Jessie Ware – What’s Your Pleasure (disco pop), King Krule – Man Alive! (alternative rock), Kelly Lee Owens – Inner Song (electronica), Klinika Denisa Kataneca – Jada jada (dreamy rock, pop folk), The Microphones – Microphones in 2020 (indie rock, folk), The Necks – Three (jazz), Ólafur Arnalds – some kind of peace (ambient, electronic), Oranssi Pazuzu – Mestarin Kynsi (psychedelic black metal), Protomartyr – Ultimate Success Today (indie rock), R. A. P. Ferreira – Purple Moonlight Pages (jazzy hip hop), Repetitor – Prazan prostor među nama koji može i da ne postoji (garage rock, indie rock), Róisín Murphy – Róisín Machine (disco pop), Run The Jewels – RTJ4 (hip hop), The Strokes – The New Abnormal (indie rock), Taylor Swift – folklore (indie pop), The Weeknd – The After Hours (pop, synthwave), Yves Tumor – Heaven to a Tortured Mind (experimental rock), …

Naslovnica albuma: Tschimy – Human OS

Domače:

Aka Neomi – Beautiful Disasters (indie art pop), All Strings Detached – Septet (alternative), balans – sam pravm (post punk, bunker pop), Better – Testament ljubezni (trap, R&B), Čao Portorož – Pop (alternative rock), .čunfa – Missing the Point (instrumental hip hop), Drone Emoji – In The Room The Women Come And Go, Talking Of Michelangelo (mash-up), Etceteral – Ama – Gi (afroturism, jazztronica), Kleemar – no love in modern world (IDM), Kreda – Crest (alternative pop), Muzikačaka – Povezava in življenje na daljavo (ambient electronic), Nikson – Ifo Ufo (electronic), Ružno Pače – Hentai, Spid & Emo Pank (pop punk), Samo Šalamon Trio Feat. Igor Matković & Kristijan Krajnčan – Rare Ebb (jazz), Shekuza – Coriolis Effect (experimental techno), Svojat – Svojat (alternative rock), Trinajst – Twentytwenty (dark electronica), Tschimy – Human OS (indie pop), YNGFirefly – Anoy (electronic, hip hop), Warlord Chipmonk – Dementia (experimental electronic), …

Izbori albumov in glasbenih pregledov svetovnih in domačih medijev:

– All About Jazz: https://www.allaboutjazz.com/2020-the-year-in-jazz
– BBC Culture: https://www.bbc.com/culture/article/20201119-the-best-albums-and-songs-of-2020
– Beehype: https://beehy.pe/best-albums-of-2020/
– Consequence of Sound: https://consequenceofsound.net/2020/12/top-50-albums-of-2020/full-post/
– Drowned in Sound: https://drownedinsound.substack.com/p/drowned-in-sounds-50-favourite-albums
– Guardian: https://www.theguardian.com/music/2020/dec/01/the-50-best-albums-of-2020
– Muzika.HR: https://www.muzika.hr/najbolji-domaci-albumi-2020/
– The Needle Drop: https://www.youtube.com/watch?v=VN562bgJRZ4
– NME: https://www.nme.com/features/nme-best-albums-of-the-year-2020-2835612
– Noisey: https://www.vice.com/en/article/k7a7xa/the-100-best-albums-of-2020-noisey
– NPR: https://www.npr.org/2020/12/02/930492613/the-50-best-albums-of-2020-page-1
– Paranoid: http://www.paranoid-zine.com/paranoide/kaj-se-je-dogajalo-na-slovenski-metal-sceni-leta-2020-1–del
– Pitchfork: https://pitchfork.com/features/lists-and-guides/best-albums-2020/
– The Quietus: https://thequietus.com/articles/29302-the-quietus-top-100-albums-of-2020-norman-records
– Radio Študent – 2020 v glasbi: https://radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/2020-v-glasbi
– Radio Terminal – Pregled leta 2020: https://radioterminal.live/letni-pregled/2020/
– Resident Advisor: https://ra.co/features/3787
– The Ringer: https://www.theringer.com/music/2020/12/17/22179357/best-albums-year-lil-uzi-vert-bad-bunny-fiona-apple
– Rockline: https://www.rockline.si/najboljsi-albumi-leta-2020-po-izboru-rockline-novinarjev/
– Rolling Stone: https://www.rollingstone.com/music/music-lists/best-albums-2020-1096814/
– Val 202 – Pregled leta (Na sceni): https://val202.rtvslo.si/2020/12/na-sceni-239/
– The Wire: https://www.thewire.co.uk/audio/tracks/the-wire-s-releases-of-the-year-2020
– XLR8R: https://xlr8r.com/features/our-favorite-releases-of-2020/

—

Izstopajoči domači dogodki / spletni prenosi:

Festival MENT, Festival Ljubljana, Floating Castle, Jazz Cerkno, Sonica, Hibridni koncerti: MRFY, Tschimy, Smrt boga in otrok (SBO), …

—

Smrti:

Andy Gill, Bill Withers, Eddie Van Halen, Florian Schneider, Kenny Rogers, Little Richard, MF Doom, Mojmir Sepe, Peter Green, Tadej Dejvi Hrušovar, Tony Allen

—

Resna glasba v letu 2020:

Neža Marija Slosar

Januarja si nihče ni mislil, kaj vse bo letu 2020 prinesel novi virus. Na področju klasične glasbe pa smo vsi vedeli, da je to Beethovnovo leto. Praznovali smo namreč 250-letnico rojstva velikega klasičnega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki je bil povezan tudi s Slovenijo. V načrtih glasbenega leta 2020 so bili najrazličnejši pokloni skladatelju – od tega, da so nameravali s pomočjo strokovnjakov in umetne inteligence dokončati njegovo 10. simfonijo, do velike Beethovnove noči (koncert so brezplačno in v živo na dan njegovega rojstva – 16. 12. – prenašali iz njegovega rojstnega mesta Bonna). Vmes pa smo kljub epidemiji lahko slišali izvedeno marsikatero njegovo delo pri nas in v tujini ter si pogledali številne dokumentarne in umetniške filme o njem.

Ludwig van Beethoven

Pri nas smo se Beethovnu med drugim poklonili tudi na prvem koncertu Ljubljana Festivala, ko sta zazvenela njegov tretji klavirski koncert (kot solistka je nastopila ena naših najboljših pianistk vseh časov – Dubrovka Tomšič Srebotnjak) in znamenita 9. simfonija, ki je imela sploh v začetku poletja prejšnjega leta močan simbolni pomen svobode in bratstva. Sicer pa je bil 68. Ljubljana Festival po preklicu epidemije edini festival v takšnem obsegu v Evropi in na svetu, ki je tudi tokrat pripeljal v prestolnico izjemne glasbenike, če omenim samo največji zvezdi –  Ano Netrebko in Jusifa Ejvazova. Izpostaviti velja, da je bilo leto 2020 tudi 250. obletnica smrti pomembnega baročnega skladatelja in violinista Giuseppa Tartinija, ki so se mu poklonili na 19. Tartinijevem festivalu v njegovem rojstnem mestu Piranu. Slovensko klasično glasbeno sceno je pomembno zaznamovala tudi izvedba novitete – opera Marpurgi. Snov za glasbenoscensko delo sta skladateljica Nina Šenk ter libretist in režiser Igor Pison jemala iz istoimenskega romana Zlate Vokač Medic. Premiero je izvedel SNG Maribor v oktobru. Na splošno pa so se vsi glasbeniki in ustanove skušali čim prej prilagoditi na novo realnost in nezmožnost izvajanja koncertov pred poslušalci. Zato smo lahko prisluhnili koncertom klasične glasbe kar od doma. Slovenska filharmonija je v sodelovanju z radijem Ars tako pripravila celo spletne abonmaje in zelo pestro ponudbo. Ob tem naj dodam, da je novembra 2020 založba ZKP Radiotelevizije Slovenija praznovala 50 let, danes imenovana Založba kakovostnih programov. Na domačem naj pregled zaključim z Luko Juhartom, akordeonistom in skladateljem, ki je bil edini glasbenik,ki je prejel nagrado Prešernovega sklada v letu 2020.

Po svetu ni bilo nič drugače kot pri nas – večina leta se je odvila “na daleč”, ki pa je kljub vsemu prinesla veliko vsem glasbenim navdušencem, saj so bili nekateri veliki umetniki tako dostopni vsem. Angleška nacionalna opera je izvedla drive-in opero La bohème;  Voperi in londonskim filharmonikom je uspelo izvesti projekt animirane Ravelove opere L’enfant et les sortilèges (Otrok in uroki); pianist Daniil Trifonov je izvedel pred- in pokoronski koncert Bachove Umetnosti fuge; Igor Levit pa je izvajal celo recitale od doma. Praktično vse klasičnoglasbene ustanove so ponudile svoje vsebine na spletu – od Metropolitanske opere, preko Tokijskega simfoničnega orkestra, Libanonske filharmonije, Johannesburške in KZN filharmonije, Argentinskega otroškega orkestra, do Sidneyske opere in mnogih drugih. Številni klasični glasbeniki pa so se odpravili tudi kar na ulice in tam mimoidoče navduševali s svojimi izvedbami.

Leto 2020 nas je preizkusilo v povsem nepoznanih okoliščinah, vendar je umetnost tudi tokrat našla pot in poskrbela, da smo lahko uzavestili njeno moč in sporočila, ki jih nosi s seboj. Tako naj poleg Beethovnove Ode radosti ob koncu pregleda izpostavim še jesenski dogodek. 31. oktobra so v Nemčiji ponovno napovedali zaprtje države od 2. novembra dalje. Takrat so imeli pod vodstvom dirigenta Kirilla Petrenka svoj koncert tudi berlinski filharmoniki. Dirigent se je na dan koncerta odločil, da bodo za dodatek izvedli 4’33 Johna Cagea kot simbol krutega davka, ki ga mora plačati kultura pandemiji. In v Berlinski filharmoniji so prisluhnili tišini, ki je zarezala v glasbo tako, kot je leta 2020 koronavirus zarezal v svetovno dogajanje.