O nujnosti povezovanja: preko MENT-a do TRESK-a in spet nazaj

Še dober mesec in pol ni naokoli pa bo Ljubljana deležna konec tedna novega velikega glasbenega dogodja, festivala TRESK, ki ga že sedmo leto zapored pripravlja Radio Študent. Odkar je lansko leto skupina okoli Kino Šiška in še nekaj drugih domačih z glasbo povezanih grupacij zaštartala mednarodni festival MENT, je začetek leta v glasbi rezerviran za dva velika domača pregledna festivala, ki pa imata navkljub nekaterim stičnim točkam tudi številne razlike. Te le na prvi pogled izgledajo nekompatibilne, v resnici pa bi morale biti med seboj povezane.

Segmente ali pa kar celotno zastavitev festivala MENT bi bilo najlažje komentirati s pozicije kritike reprodukcije kapitalističnega sistema v (ob)glasbenih praksah in (infra)strukturah, precej zahtevneje pa je do samega festivala vzpostaviti konstruktiven dialog. Tudi pri Koridorju smo številne dele festivala v naših letošnjih in lanskoletnih reportažah ostreje kritizirali, čeprav je festival z organizacijske plati izpeljan fantastično in se na srečo med ljudmi prijemlja, k čemur pričajo tudi polno zasedeni festivalski koncertni prostori. Na njem je bila ponesrečena predvsem vsebinska izvedba marsikaterega konferenčnega omizja sicer premišljene splošne konceptualne zasnove. Sama glasba med govorci ni bila le nemalokrat postavljena v ozadje, obiskovalec konference je lahko celo dobil občutek, da je tisti nebodigatreba, ki ga je zaradi sebi lastnih specifik in razmerji v svetu težko prodati (še posebej v balkanski regiji).

MENT poskuša v današnjem globaliziranem svetu, ki tudi na polju glasbe neusmiljeno sledi paradigmam in mehanizmom tržnega gospodarstva, vzpostaviti koridor, ki bi Slovenijo odpiral t. i. razvitemu glasbenemu svetu in tega k Sloveniji. In kot tak zelo težko ubeži poslovnim praksam, ki danes v večji meri določajo glasbeno industrijo. Osnovna intenca festivala je prava: le preko mreženja s tujino in uvajanja pri nas njenih pozitivnih praks bomo lahko resno razvili našo glasbeno infrastrukturo na različnih nivojih. Problematično torej ni to, da spodbuja mednarodno mreženje, da celo gosti okrogle mize, kjer številni sicer relevantni gostje razpravljajo o tem, kako naj se mladi in še neuvevljavljeni glasbeni subjekti obnašajo na trgu, da bodo uspešni in kaj zanima različne segmente glasbenih profesionalcev itn. Tisto, kar bi MENT lahko še v večji meri lahko proizvajal (in se na ta način najverjetneje tudi razlikoval od preostalih svetovnih »showcase« festivalov), je refleksija zacementirane pozicije golega formalizma profita, v kateri se danes v veliki meri nahaja glasbena industrija, in se vprašal, ali obstajajo tudi drugačne poti ali pa vsaj poti, na katerih bi lahko tudi glasbeni profesionalci delovali bolj subverzivno in na ta način dejavneje pripomogli k transformaciji percepcije glasbe in njenih kontekstualnih gradnikov v samem mainstreamu. Da se to da, kaže primer Laibachov, pa tudi MENT to na nek način počne s tkanjem skupnosti, povezav in novih osi razvoja na relaciji Balkan-Baltik (kot protiutež komercialnemu anglosaksonskemu modelu).

Če je MENT festival, ki poskuša regiji predstaviti diskurz, vzorce in delovanje glasbene industrije ter nas vmrežiti v mednarodne silnice in perspektive, je festival TRESK s strani Radia Študent skrbno kuriran dogodek, ki preko globoke vpetosti v domačo glasbeno mikrookolje in drobovje kaže na bogatost ter raznovrstnost naše scenske ustvarjalnosti. Tako kot MENT (koncerti + konference) je tudi TRESK sestavljen iz dveh vsaj na listu enakovrednih poudarkov. Poleg koncertov je v ospredju še založništvo. A podobno kot pri MENT-u je tudi tu nekoncertni del, torej založništvo, šibkejši del dogodja. Čeprav je tudi tu namera organizatorjev prava in dobra, izpade celoten segment založništva zapostavljen in ne posebej poudarjen. To se je še posebej izkazalo lansko leto, ko je bil takorekoč celotni založniški segment v zgornjem nadstropju Kina Šiške odrezan od središča dogajanja. Če je na MENT-u zaenkrat govora predvsem o poslovnih kontekstih glasbe, bi lahko Tresk priredil vsaj enodnevni konferenčni del, pri katerem bi bili glasba in refleksija glasbenih poslovnih praks v prvem planu. Tako bi odprl znotraj domačega diskurza teme in vprašanja, ki bi se skozi leto razvile do te mere, da bi lahko služile na naslednjem MENT-u kot iztočnice za pripravo dela konferenc.
Da povzamem na kratko: TRESK je vsakoletna manifestacija najzanimivejše domače aktualne muzike, ki se potem prej ali slej znajde na višjih produkcijskih obratih in znotraj drugačnega, v mednarodni prostor vpetega konteksta tudi na meniju MENT-a.

Glede na povedano sta na nek način že zdaj Radio Študent in TRESK posredno producenta vsebin, ki jih kasneje uporabi MENT. Zato bi bilo s strani slednjega smotrno razmisliti, kako bi njun horizont, delo in alternativne premisleke aktivneje vključil v sam ustroj festivala. Da bo MENT res postal dogodek, ki bo vsemu domačemu podtalju in relevantnemu nadtalju kaj pomenil in učinkoval, morajo biti v njega vključene vse progresivne sile, po drugi strani pa bi tudi podobam domače alternative prav prišlo spoznanje, da lepodušništvo in čistost delovanje ni preveč subverzivna gesta, in da se zareze v kulturi lahko dela le tako, da svojo umetnost in prakse okoli nje sem pa tja zalučaš tudi v tok sredine.

Spletna stran festivala TRESK: http://radiostudent.si/tresk/
Spletna stran festivala MENT: http://www.ment.si/