MENT Ljubljana, 3. dan @Kino Šiška, Metelkova, Stara mestna elektrarna, 5. 2. 2016

KONFERENCE

OSREDNJI INTERVJU: MARTIN ELBOURNE (GLASTONBURY FESTIVAL), 12:45 @ Katedrala (Kino Šiška) moderator: Dijana Lakuš (MusicGlue, UK/HR)
gost: Martin Elbourne (Glastonbury Festival, UK)

Martin Elbourne je med glasbenimi profesionalci znano ime. Gospod je tisti možak, ki je že več kot trideset let glavni booker na najznamenitejšem svetovnem festivalu Glastonbury. Poleg tega je v začetku osemdesetih ustvaril s Petrom Gabrielom tudi festival WOMAD, danes pa mdr. vodi tudi največji angleški showcase festival The Great Escape ter deluje v različnih delih sveta kot gostujoči svetovalec za razvoj glasbene scene (npr. Adelaide v Avstraliji). Elbourne se je v pogovoru z Dijano Lakuš sprehodil skozi svojo življenjsko pot, ki se je resneje profesionalno začela v času njegovega študija na bristolski univerzi. Po selitvi v London se je zaposlil v založbi Rough Trade Records in že zelo hitro začel delati z različnimi trendovskimi alter akti osemdesetih (The Smiths, New Order …). Prav on je bil npr. tudi zaslužen, da se je Glastonbury iz hipijevskega festivala spremenil v prostor, kjer gostujejo najpopularnejše in najzanimivejše zasedbe svojega časa. Med njegovimi najljubšimi akti na Glastonburyju je izpostavil nastop nedavno preminulega Davida Bowieja leta 2000.

Čeprav je bil pogovor z Elbournem povsem prijeten, a ne tako zaodrsko žmohten, kot je bilo napisano v napovedniku, bi lahko od njega pričakovali več. Predvsem na ravni konkretnega svetovanja in napotkov za domače in tuje prisotne organizatorje festivalov, bookerje, menedžerje in druge glasbene profesionalce. Elbourne si je najverjetneje v vseh teh letih nakopal toliko izkušenj in znanja, da bi lahko za različne segmente glasbenega profesionalizma naštel nekaj najosnovnejših usmeritev in opozoril na pasti ter slasti dela v glasbeni industriji in scenah. Pogovor je tako izzvenel v še eno biografsko popotovanje, kaj bolj otipljivega ali pa miselno spodbujajočega pa od njega nismo odnesli. J. Podbevšek

———————————————————————————

AGENTI – UMETNOST IZBIRANJA BENDOV, 14:00 @ M Hotel
vodi: Jake Beaumont-Nesbitt (IMMF, UK)
govorci: Bob Van Heur (Belmont Bookings, Le Guess Who? Festival, NL), Steven Thomassen (Toutpartout, BE), Anita Richelli (Paper And Iron Booking, DE), Mirna Zarić (Charmenko, TR)

Povsem drugače je bilo na odlično izpeljanem panelu z agenti, katerih delo je pripeljati glasbenike in bende na odre lokalnih in svetovnih klubov ter festivalov. Vsakdo izmed nastopajočih je korenito in iskreno predstavil svoj proces dela in razmere v industriji, deležni pa smo bili tudi številnih konkretnih napotkov za bende pri uspešnem komercialno zanimivem trasiranju svoje podobe in rednega opomnika na MENT-u, da gre tudi v glasbi predvsem za surov posel. To je še posebej učinkovito in boleče na koncu panela izpostavil eden izmed sogovornikov Bob Van Heur, ki je dejal, da glasbena industrija ni nič kaj bolj človeška od drugih industrij, in naj si ne delamo utvar, da je tu kaj drugače, ker gre za kulturno dejavnost in delo z ljudmi. Večina agencij gleda na glasbenike predvsem skozi prizmo številk in morebitnega profita, agenti pa so profesionalni manipulatorji, kar je še posebej podkrepil stavek sodelujoče na omizju Mirne Zarić, ki je dejala, da glasbeno občinstvo ni posebej pametno in da jim lahko prodaš skorajda vse, če se zadeve lotiš pametno. Sogovorniki so posebej izpostavili v času digitalizacije spremenjene pogoje dela znotraj glasbene industrije. Danes so albumi sredstvo za pridobivanje koncertov, včasih so bili koncerti sredstvo za prodajo čim večjega števila plat. Čeprav so navadno založbe ali menedžerji zadolženi za promocijo in investiranje v svoje glasbene kliente, danes včasih kak kos finančne pogače za promocijo pristavijo tudi agenti, ki verjamejo v določene izvajalce. Te za uspeh na zahodnem trgu potrebujejo poleg trdega postopnega dela in dobre glasbe, ki je bila v panelu, čeprav z velikimi besedami, izpostavljena šele na koncu, predvsem dober »branding«. Celoten komercialno uspešen paket predpostavlja nujnost uporabe angleških besedil, lahko izgovorljivo in hitro zapomljivo ime ter ogromno premišljenega in doslednega dela na različnih socialnih omrežjih. J. Podbevšek

———————————————————————————

EKSPRESNO IZ EX-YU, 15:00 @ M Hotel 2
vodi: Maja Valjak (Menart, HR)
govorci: Bogdan Benigar (Cankarjev dom, SI), Login Kočiški (Password, MK), Dijana Lakuš (MusicGlue, UK/HR)

Panel, ki je potekal na temo mednarodnega (ne)uspeha bendov s področja Balkana, je postal najbolj pomenljiv ob glasnem pomisleku moderatorke nekje na sredini razprave , češ naj »dvigne roko tisti, ki v tej dvorani ne prihaja s področja Balkana.« Roke ni dvignil nihče. Navkljub številnim ne-balkanskim delegatom, ki so bili te dni prisotni na MENT-u, smo bili tu zbrani sami domači. Postavilo se je precej jasno vprašanje, koga sploh zanima glasba s tega področja, in kaj delamo narobe, da se tako malo aktov prebije čez naše meje. Poleg klasičnih problemov, ki se tičejo kulturnih razlik (jezik …) in slabe infrastrukture ter drugih podpornih stebrov, je bil kot posebni deficit izpostavljen tudi manko drugačnosti in poguma. Kot pozitivna primera teh dveh značilnosti sta bila izpostavljena Laibach in Dubioza kolektiv, o katerih se je razgovoril njihov menedžer in soudeleženec omizja, zabavni Login Kočiški. Ta nedavni ogromni uspeh Dubioze v Evropi (npr. mega nastop na Eurosonicu) pripisuje potrpežljivosti in večletnemu delu, ki le na videz ni obrodil sadov (številne turneje brez zaslužka), v resnici pa je počasi trasiral kolektivu pot do uspeha. Posebej zgovorna je bila proti koncu panela tudi intervencija Bogdana Benigarja (Druga godba), ki je dejal, da bi se bendi in zasedbe bolj morale asocirati v regiji z zgodbami, ki so uspešne. Če nekdo npr. nastopi na Drugi godbi, ki ima nek renome v svetu, je potrebno to (v predstavitvah) izpostavljati. J. Podbevšek

———————————————————————————

OSREDNJI INTERVJU: JEFF OWENS (GHOSTLY INTERNATIONAL), 16:00 @ Katedrala (Kino Šiška)
moderator: Relja Bobić (Dis-Patch, RS)
gost: Jeff Owens (Ghostly International, US)

V enem izmed najopaznejših dogodkov iz konferenčnega dela festivala je Jeff Owens, trenutni vodja britanske založbe Ghostly International, predstavil način dela založbe ter njeno splošno usmeritev, ki za razliko od prejšnji dan slišanih založniških pričevanj ne izhaja iz pretežno marketinške mentalitete. Vključuje namreč tudi številne umetniške prakse, s katerimi se založba poizkuša postaviti v širši kontekst od zgolj založniške agende. Govoril je o kontekstu, ki ga lahko vzpostavi založba ter o njeni kuratorski vlogi, ki je dokaj očitna v primeru dotične založbe. Izbor glasbenikov, ki jih podpira Ghostly, je namreč iz precej sorodnega elektronsko eksplorativnega, a še vedno dokaj poslušljivega kadra, s strani založbe pogosto povezanega tudi zaradi pogosto izrazite vizualne komponente. Ta je, kot je razložil Owens, ključna za identiteto založbe, ki jo pravzaprav razumejo kot večmedijsko središče ter posledično denimo organizirajo tudi lastne razstave. Eno izmed teh so denimo priredili v eni izmed njujorških galerij, kjer so predstavili dela umetnikov, s katerimi so sodelovali pri izdelavi naslovnic. Owens je poleg tega predstavil tudi založbi lasten pretočni servis oziroma digitalno distribucijsko platformo ter nekaj z založbo povezanih izdelkov, ki so segali vse od oblek in skodelic pa vse do Ghostly kave. Na tej točki je vse skupaj sicer že postalo nekoliko smešno, a kljub temu je bilo očitno, da se Ghostly, tako kot številne aktualne založbe, ne omejujejo več na zgolj založniški aspekt ter da tovrsten intermedijski pristop prej kot k neposredno marketinški pozi stremi k izgradnji širše, kompleksnejše identitete založbe, ki po vsej verjetnosti posredno privabi toliko več pozornosti, čeprav se to kljub temu ne zdi njen glavni namen. Owens je tako predstavil izrazito aktualizirano založniško pozo ter tako posredno objasnil, zakaj založba Ghostly na nek način predstavlja zgled, h kateremu mladi morebitni založniki lahko stremijo in na marketinško osredotočenem pogorišču ustvarjalnosti morda predstavil nekaj upanja. M. Mihevc
———————————————————————————————————

KONCERTI

Za začetek tretjega dne koncertov so s svojim zimproviziranim nastopom pred Kina Šiška že med konferencami poskrbeli Lenny Kravac.

BOWRAIN (SI), 21:15 @Stara mestna elektrarna

Dogodek je otvoril Bowrain s solo klavirskim nastopom in množico očaral z vrhunsko glasbo. Ustvaril je veličastno filmsko vzdušje. Po polurnem uvodnem delu je sledil malo živahnejši del, kjer sta se mu na odru pridružila Mario Babojelić (UM) na kitari ter Robert Nitschke na različnih tolkalih. Bowrain pa je v drugem delu eksperimentiral z elektroniko ter z uporabo raznih žlic in drugih predmetov na klavirju nastopu dodal posebno noto. Lahko bi rekli, da se je šlo za lansiranje novega albuma »Distracted«, saj je bil album, ki bo predvidoma izšel konec marca, prvič izveden v živo. Če smo bili z njegovega prejšnjega albuma »Farout« navajeni na nekakšno mešanico klavirja in elektronike, bi lahko rekli, da se njegova glasba v sodelovanju z Robertom in Mariom sedaj nagiba nazaj k jazzu. Nastop je bil kratek, a sladek. M. K.

MAARJA NUUT (EE), 22:15 @Stara mestna elektrarna

Po kratki pavzi je oder prevzela prikupna estonska violinistka Maarja Nuut. Začenši s solo violinskim nastopom je svoj nastop razvijala skozi zanimive zgodbe iz svojega življenja. Občinstvo je nasmejala s pripovedovanjem o raznih dogodivščinah, o ljudeh, ki jih je srečevala na poti in to izlila v glasbo. Čeprav je na začetku njen nastop deloval dokaj zadržano, je Maaria pokazala, da je vse več kot običajna violinistka. Nastop je začinila tudi s plesnimi koraki, izredno visokim šolanim vokalom in na violino zabrenkala tudi s prsti ter nam tako približala estonsko tradicionalno glasbo. M. K.

KARMAKOMA (SI), 22:15 @Channel Zero

Krčani Karmakoma so ponovno pripravil vročični gig, poln tempa, udarnosti in naelektrenosti. Veseli nas, da se je zasedbi ponovno pridružil bobnar Benjamin, ki je vsekakor eden najboljših domačih bobnarjev. Zasedba se je v prenapolnjenem Channelu Zero, ki je čakal na beloruski glasbeni paket, sprehodila skozi svoj glasbeni katalog, ki je v večini sestavljen z lanskoletno izdane plošče Imagination & mechanical metamorphoses. Glasbeni eklekticizem spoja rocka in elektronike, ki ga goji trio, je tokrat v manjšem klubskem prostoru zadonel v nekoliko bolj grobi različici, lahko bi rekli, da smo bili priča punk verziji zasedbe. Temu primerno se je proti koncu nastopa med nastopajoče tudi vrgel frontman zasedbe Enej Mauser. Kratko, a silovito. J. P.

MUSTELIDE (BY), 00:15 @Channel Zero

Druga izvajalka v beloruskem mini sklopu je bila »elektronska princesa Belorusije« Natallia Kunitskaya oz. Mustelide. Če so pred njo Super Besse duh 80. priklicali skozi post-punk, pa je Mustelide to storila skozi bolj elektronsko obarvane odvode. Njen nastop je zanimiv za opazovalca, saj Kunitskaya ročno upravlja z dvema sintoma, samplerjem ter efekti, medtem ko izza mešalne mize zrejo velika okrogla očala in se paž hipnotično pozibava v ritmih lastne glasbe. Zvočno oz. glasbeno pa Mustelide na žalost ne izstopa. Za plesno razpoloženje namreč skrbi s predvidljivimi bas linijami, ki segajo od robustnega tech house kopanja, katerim pridruži železni repertoar 808 ploskov, do electro-pop razigranih resonirajočih basov, ki jim družbo delajo sint linije, ki poslušalca hitro zavedejo, da je v letu ’82. Tako na koncu koncert sicer ne pusti grenkega priokusa, vendar pa ni presežen v nobeno smer. L. S.

BEISSOUL & EINIUS (LT), 01:15 @Channel Zero

Channel Zero v petek po polnoči ni več veliko odstopal od plesno naravnane plesne narative, katero je začrtala Mustelide. Beissoul & Einius, litvanski dvojec, ki svojo podobo gradi okoli ekscentričnih oblačil, divjega poplesavanja in čutnega vokala, je ušesa namreč žgečkal s komadi, ki dodobra izkoristijo vokalne sposobnosti frontmana. V bobniče se namreč zavlečejo zvoki, ki zvenijo, kot bi čuteno soul liriko iz preteklih dekad moderniziral in jo podprl s sicer precej generičnimi elektro in techno plesnimi podlagami. Vendar prave dodane vresdnosti dvojca ne gre iskati toliko v glasbi kot v samem nastopu. Medtem ko se Einius malone sramežljivo in na trenutke okorno ukvarja s svojimi mašinami, pa pred njim Beissoul zganja norčije, ki z divjimi plesnimi gibi, elegantno modo in zapeljivo telesno govorico nagovarja divo v vsakomer od nas. Z vidika nastopa nedvomno zvezda večera tako hočeš, nočeš poskrbi za malce ščemenja v mednožju. L. S.

AUSTRIAN APPAREL (AT), 02:15 @Channel Zero

Zadnja nastopajoča v Ch0 je bila v petek zasedba Austrian Apparel. Avstrijski duo Dominik Traun in Sebastian Wasner sta s seboj pripeljala vsak svojo konzolo sintesizerjev, ritem mašin in efektov. Njuna specialiteta je namreč izvajanje glasbe v živo. Tako smo bili priča nastopu, ki je bil v celoti odigran, brez prednastavljenih naprav, vsako zanko sta posnela sproti in ob tem suvereno gradila atmosfero. Vendar pa je specifika živega nastopanja na žalost v veliki meri zvodenela. Ura je bila namreč že pozna in glasbeni sladokusci, ki bi jim izvajanje v živo veliko pomenilo, so najverjetneje že odšli spat, medtem ko je ostajala zabave željna, četudi bolj maloštevilčna publika. Le-tem pa s svojim nastopom nista postregla veliko bonbončkov, zvočno sta namreč ostajala znotraj predvidljivih okvirov techna. Zaključek je bil tako podoben kot pri večini nastopov tega večera; solidno, vendar brez presežkov. L. S.

MIKI SOLUS (HR), 22:30 @Klub Gromka

Na koncertu Mikija Solusa je bila Gromka polno zasedena. Občinstvo, ki se prijetno pozibavalo ob muziki Solusa, to več kot očitno ni motilo. Z Mikijem so tokrat v Ljubljano prišli še štirje glasbeniki. Ta razširjena spremljevalna ekipa je omogočila, da so številni komadi polno zaživeli v novih aranžerskih podobah. Solus je na koncu nastopa tudi hita »Pun Kufer« in »Dečko ti je hipster« zabelil s harmoniko in bolj umirjenim razgibanim ritmom. Seveda je zasedbo tudi tokrat spremljala precejšnja mera sproščenost, zajebancije in spontane komunikacije s publiko. Miki Solus navkljub novi zvočni podobi ostaja žanrsko in stilsko raznolik ter unikaten kantavtor, ki na svojstven način prepleta rock, rap, funk in jazz. J. P.

ČAO PORTOROŽ (SI), 23:30 @Klub Gromka

Nastopu Solusa so sledili Čao Portorož, ki so z neposrednimi kitarskimi prijemi Gromko v hipu spremenili v malo večjo garažo. Njihova muzika je polna strasti, ljubavne norosti, novovalovskih jugonostalgičnih podtonov in dadaističnih vzklikov. Čeprav so bili tudi tokrat v ospredju veliki riffi, povabljive melodije in uporaba številnih tujih jezikov, ki na prav poseben način zvočno niansirajo njihovo alter godbo, je ponovno na odru prišla do izraza moštvena igra. Pri tej zasedbi je več kot očitno, da se je iz druženja rodila glasba in ne obratno. J. P.

PUNČKE (HR), 00:30 @Klub Gromka

Če je bila Gromka ob nastopu Mikija Solusa polna, je šla številka občinstva pri Punčkah močno čez mejo kapacitete prizorišča. Ljudje se niso več gnetli, temveč so bili stisnjeni kot sardele v konzervi. Nihče se ni sam premikal, vsi so skupaj valovili sem ter tja. A v tem ni bilo nobenega problema; nihče se ni pritoževal. Publika se je zavedala, da ni prišla na (zvočno) ujčkanje, temveč na hrupne eksplozije nove glasbe hrvaških Punčk, ki bi morale na MENT-u nastopiti že lansko leto, a so zaradi bolezni nastop odpovedale. Punčke so svoj zvočni performans pričele z dolgo noise uverturo, ki se je stopnjevala vse do težkokategorniških riffov. Kolektivu, ki tudi na novem materialu na svojstven način raziskuje meje in vezi med indie rockom, punkom, post-punkom in stoner rockom, se je v naboju prekomerne energije in adrelina videlo, da je bil zadnje dva meseca zaprt v garaži in studiu zavoljo priprave nove plate. Rezultat nastopa je ena sama izčiščena hrupna odrska perfekcija. J. P.

YUNG (DK), 23:00 @Menza pri Koritu

Mladi fantiči iz Aarhusa, Danske, ki slišijo na ime Yung, so nas že ob prihodu v Menzo pri koritu zavili v dolgo in hrupno zaveso, ki se je počasi začela razvijati v grajenje zvočnega zidu. Nasploh mladce odlikuje obsedenost z nonšalantnim nitroglicerinskim kitarskim zvokom, ki le redko utihne. V nekaterih elementih nas je nastop spomnil na Viet Congovce, spet v drugih, bolj umirjenih, na njihove hladnokrvne danske brate Iceage. Zasedba, ki ima vsekakor potencial, da zasije v svetovnem merilu. J. P.

YOUR GAY THOUGHTS (SI), 23:00 @Gala Hala

V Gala Hali se je večer začel z Your Gay Thoughts, ki so v nabito polni dvorani zopet odigrali razgiban in živahen set, v katerem so se nemoteno prepletali raznoliki vplivi vse od hiphopersko bitmejkerskih odvodov pa do jazza in indie rocka. Tako so uspešno predstavili svoj pred kratkim uradno izdani prvenec, ki je bil deležen tudi velike mednarodne medijske pozornosti ter celo komad s prihajajočega EP-ja. Njihova za potrebe živega seta mestoma nekoliko bolj plesno osredotočena glasba se je skupaj z nasičenimi vizualijami spojila v samosvojo entiteto, ki je dodobra prevzela občinstvo. M. M.

Ghostly International Night

HEATHERED PEARLS (US), 00:00 @Gala Hala
Heathered Pearls, katerega produkcije se večinoma vrtijo okoli zamaknjenih sintovskih pokrajin, so se v klubskem kontekstu sprva zdele nekoliko kontraintuitivne, a kmalu se je izkazalo, da je posegel po veliko odločnejših prijemih in nas razgibal z nekakšnim ambientalnim tehnom, ki se je počasi združil v enovito celoto in na momente zvenel celo kot upočasnjen acid house. Njegov set se je na trenutke sicer zdel nekoliko predvidljiv ter morda premalo raznolik, a je z odločno osredotočenostjo ljudi ohranil na plesišču vse do konca svojega seta. M. M.

LORD RAJA (US), 00:45 @Gala Hala

Za njim je za mešalko stopil Lord Raja, od katerega smo prav zaradi ravno izdane nove plošče pričakovali bolj avtorsko začinjen set oziroma vsaj kakšen avtorski komad, česar pa nismo dočakali. Priča smo bili zanimivi mešanici klubskih basovskih vod, ki so med seboj spojeni z dokaj nekonvencionalnimi miksi usmerjali naše plesno eskapado, v kateri je sodelovalo presenetljivo majhno število ljudi. Lord Raja je verjetno vedel, da služi le kot ogrevanje pred vrhuncem večera, ki ga je predstavljal Shigeto ter se zato morda nekoliko zadrževal oziroma brzdal svoje sicer izrazite ritmoklepaške sposobnosti. M. M.

SHIGETO (US), 01:30 @Gala Hala

Ritmično razgibanost je tako dodobra vzpostavil Shigeto, ki je po koncu seta Lorda Raje potreboval skoraj pol ure, da je pripravil svoje bobne in samplerje. Vmesna pavza je bila po nepotrebnem zapolnjena z antiklimaktično selekcijo drugih letos na MENT-u slišanih zasedb in tako smo bili v klubskem kontekstu nenadoma izpostavljeni neumesnemu zasanjanemu indie rocku. Tega smo nato hitro odmislili, ko je oder zavzel Shigeto in nas odpeljal s svojimi jliranimi sintovskimi pokrajinami, čez katere se je nato poigraval z izgradnjo različnih ritmov. Njegovo bobnanje, za katerega bi sicer težko rekli, da konkretno izstopa kot virtuozno ali posebej markantno, pa odlično deluje v klubskem kontekstu, v katerem lahko spontano gradi in spreminja groove ter ima na ta način poln nadzor nad celotno glasbeno formo, ki je v tem primeru dodobra navdušila kričeče občinstvo. Shigeto se je tako na nek način izkazal kot vrhunec festivala. Čeprav je bil pri nas že mnogokrat slišan in od takrat svojega živega nastopa bojda niti ni preveč spreminjal, je v kontekst festivala prinesel nekaj potrebne svežine, ki je ostala z nami tudi pozno v noč. M. M.