Kratkice (24. teden, 2015): Big Blood, Florence & The Machine, Lifecutter, Sannhet
Big Blood – Double Days II: +
Fantomski četvorec (v resnici dvojec), ki je v svoji karieri izdal že celo kopico albumov, ki raziskujejo vse globine in širine struktur netradicionalnega folka, z Double Days II v diskografijo pripenja enega svojih najboljših izidov. Album se ponaša z eksperimentalno, a prijetno lebdečo produkcijo, kupom trubadurske čudaškosti za takojšnjo in kontinujočo pozornost poslušalca, prelepo strunsko skovanost ter z omamnimi, aromatskimi vokali. T. K.
https://vimeo.com/musicstore/track/115146/endless-peace-by-big-blood (skladba “Endless Peace”)
Florence & The Machine – How Big, How Blue, How Beautiful: 0
Florence se nam s tretjim albumom predstavlja v najmanj razburljivi podobi do sedaj. Ploščku s producentskega vidika ne moremo nič očitati, vendar pa mu manjka tista čarobnost, s katero nas je Florence razveseljevala na prvi plati in emocionalnih razsežij, ki smo jih bili deležni na njenem drugem albumu. Njena glasbena pot se vse bolj in bolj staplja v vzorce sredinskih godb, ki ji sicer odpirajo dostop do širše publike, a na žalost na račun zvočnih presenečenj in unikatnosti. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=B9v8jLBrvug (skladba “Ship To Wreck”)
Lifecutter – Siclar: +
Siclar je prvi album Domna Učakarja, delujočega tudi v dvojici Ontervjabbit, v katerem raziskuje skladanje ostrih in odsekanih sintesajzerskih vzorcev, ki nam jih podaja preko lastnih asociacij vzdušja domače gošče. Njegovi repetitivni motivi skozi rabo efektov pridobijo dinamično komponento, ki sicer ločene komade poveže v enourno poslušalsko izkušnjo ritmično-urejenega hrupa. Siclar definitivno predstavlja lep primer »grobe« elektronske estetike. A. P.
https://lifecutter.bandcamp.com/album/siclar (celoten album Siclar)
Sannhet – Revisionist: 0
Sannhet s tretjo plato kreira inštrumentalni svet (nekoliko trendovskega) prehajanja iz shoegaza preko post-metala v black metal, pri čemer postreže s kopico dobrih idej (sploh ko poseže po blackgazu), a ne uspe uiti post-metalskim klišejem (predvsem zvočno in bobnarsko). Večkrat umanjka vokal, ki bi sploh blackmetalske komade naredil ene najbolj svežih zadnjega časa. Na koncu je Revisionist neenakomerna plata, ki trpi za pomanjkanjem elementov in včasih kreativnih idej, a postreže z dovolj diamantki za ponovno poslušanje. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=1ZfVSsKy674 (skladba “Lost Crown”)
