Iz polikanega v kaos, iz kaosa z Beatli in kot epilog mrmranje tišine
Dogodek: Vincent Peirani: koncert (Living Being IV)
Datum in kraj: 23. 2. 2026, Katedrala, osrednji oder Kina Šiška v Ljubljani
Napovednik Kina Šiška je obljubljal bosonogega princa in Vincent Peirani je tak tudi prikorakal na oder. Kvintet skupaj igra že 16 let in to se je čutilo, čeprav so nam odigrali pravzaprav samo skladbe z zadnjega albuma Living Being IV.
Začeli so z »Le Cabinet des Énigmes«, ki je žanrsko dokaj chill zadeva. Počasna, polikana, uspavalna ali ogrevalna, kakor se vzame. Physical Attraction zgolj malce požene in zaziba in že tu sem presenečen opazil, da zame danes ne bo harmonika tisto, kar me bo prevzelo. Kljub divjim preigravanjem, nespornemu mojstrstvu Tonyja na klaviaturah in Émila na sopranskem saksofonu, me je presenetil Yoann na bobnih, ki je iz takta v takt dodajal, spreminjal, okraševal in začinjal ritmično podlago. Čeprav bi šlo 4, 8 ali 12 taktov enako, je vedno izvlekel dodatnega asa iz rokava. In to je neumorno počel celoten večer.
Precej živahnejša »L.L«, posvečena kitaristu Lionelu Louekeju, je napovedala prihajajočo kompleksnost in improvizacijski navdih (dnevno formo) posameznih inštrumentalistov. Pripovedni lok – uvod, variacija, akcija, kaos, kreativni počitek na znane teme, kaos, epilog – je opaziti prek albuma kot celote, znotraj posameznih suit in na nivoju večine skladb.
Naslovno suito, kot jo je napovedal Vincent, »Time Reflections«, sestavljajo trije stavki – Clessidra, Better Days in Inner Pulse. Zadnji med njimi je bil že svetlobna leta od polikanega uvoda. Kdor je na začetku še mislil, da ni prišel na resen jazz koncert, je bil postavljen pred dokončno dejstvo. Bremain Suite (kot nasprotje Brexita) je popularne motive iz britanske rock glasbe (Queen, Portishead) po začetnem nakazovanju zapeljala v ubrani kaos, iz katerega so se kot zmagovalke v vsej svoji zaključni pompoznosti izkristalizirale harmonije »I Want You« legendarnih Beatlov. Zaključilo se je z na naše kraje ukrojeno balkansko melodiko v »Nach e Vlado«, kjer je kromatična harmonika dobila še največ izraznega prostora.
Zadnji dodatek večera in vračanja glasbenikov na oder je pripadel solo točki »The Sound of Silence« za Vincenta in publiko. On se je poigraval z variacijami, mi pa smo morali harmonije dopolniti z mrmranjem refrena. Fletno.
Na osrednjem odru Kina Šiška so nastopili:
Vincent Peirani – kromatična harmonika
Émile Parisien – sopranski saksofon
Julien Herné – bas
Tony Paeleman – klavir, klaviature
Yoann Serra – bobni
Uredila in lektorirala: Tinkara V. Kastelic
