Hauschka @Kino Šiška, 25. 4. 2017
Nemški pianist in skladatelj Volker Bartelmann, ki je širši javnosti bolje poznan pod imenom Hauschka, je v okviru turneje novega albuma ‘What if’ premierno nastopil tudi na slovenskih tleh. Oskarjev nominiranec za filmsko glasbo filma Lion velja za enega najpomembnejših sodobnih zagovornikov prepariranega klavirja,ki ga je že davnega leta 1940 izumil priznani skladatelj John Cage. Gre za običajen klavir, na čigar strune se položijo različni predmeti, najsi bodo to različni kosi kovine, pribor, lesene palice, koščki papirja, klobučevine ter ostalega materiala. Na tak način iz instrumenta izvabijo nove zvoke in poslušalca pripeljejo do novih zvočnih razsežnosti.
Dvourni koncert nas je popeljal v čarobni svet mojstra ritma in eksperimentiranja, ki nam je postregel ne le s sodobno klasiko in komorno glasbo, temveč tudi s kančkom elektronike. Slišati je bilo predvsem skladbe iz njegovega zadnjega albuma, ki ga je predstavil kot miselni eksperiment znanstvene fantastike, pri katerem se sprašuje, kaj človeštvu prinaša prihodnost. Prekipevanje srhljivih melodij v skladbah “I Can’t Express My Deep Love” ter “Familiar Things Disappear” se je prevesilo v skrivnostno prepletanje zvokov v skladbah “I Can’t Find Water” ter “My Kids Live On Mars” ter nadaljevalo v kompleksnosti vzorcev s skladbo “Constant Growth Fails”. Sam pravi, da gre za njegov do sedaj najbolj radikalen album, kjer lirični klavir izginja v senci hrupa in elektronskih elementov.
Volker, ki se z glasbo ukvarja že od malih nog, je svojo pot sicer začel v hip hop duetu z bratrancem, leta 2004 pa je samostojno pot ovekovečil s prvo solo plato in začel nastopati pod imenom Hauschka. Zaupal nam je, da v prostem času še vedno rad prisluhne hip hop zvokom, čeprav producira predvsem moderno klasiko, ki jo kombinira s plesno elektroniko in raziskovanjem novih zvokov.
Na njegovem četrtkovem nastopu smo tako bili priča dovršenemu zvoku klavirja ter poigravanju z različnimi sintetizatorji. Klavirske note je nadgradil s sintetizatorjem Roland Jupiter 4 ter harmonizerjem Eventide H3000. Zanimivo je bilo slišati, kako se klavir prepleta z zvoki techna ter ropotom predmetov med klavirskimi tipkami. Udarni zvoki, ki so prihajali iz zvočnih vložkov in elektronskih naprav, so klavirju dodali posebno noto in ustvarili odlično atmosfero v dvorani. Piko na i je doprinesla igra luči, ki je sledila glasbeniku in z improvizacijo dosegla čudovito popotovanje senc po dvorani, barvno eksperimentiranje in temačnost.
Ko smo podrobno prisluhnili glasbi, smo ugotovili, da ima njegova glasba precej večji smisel, kot smo mislili na začetku. Videti je bilo, da do glasbe in ritma goji neizmerno ljubezen in svoj instrument pozna dobesedno do potankosti, tako navznoter kot navzven, ter tako brez strahu s svežim pristopom prinaša senzacionalnost.
V svoj nastop je aktivno vpletel tudi poslušalce in nam postregel z različnimi anekdotami, ki so krojile ustvarjanje njegovega albuma. Kot eno izmed inspiracij je navedel vsakodnevni vrvež v baru in hkrati spodbudil občinstvo, da se tudi samo med njegovo skladbo poigra z različnimi predmeti, ki jih ima pri sebi. S premikanjem stolov, klepetom, žvenketanjem ključev in ropotanjem smo tako ustvarili vzdušje kavarne, se prepustili in nasmejali, Volker pa je nato s postopnim umikanjem predmetov iz klavirja, ki jih je odvrgel kar na oder pod seboj, koncert zaključil s čisto klavirsko melodijo. S svojim nastopom je potrdil, da je izjemno talentiran in unikaten glasbenik, ki z ustvarjanjem novih zvokov in konceptov v glasbi vedno znova premika meje.
