Half Japanese – Perfect
Kultni Half Japanese še kar vztrajajo. Perfect je njihov petnajsti studijski album. Ustanovni član Jad Fair pa ne daje nobenih indikacij, da bi z ustvarjanjem kmalu prenehal. Na sceni so namreč že skoraj štirideset let in izdajajo albume skorajda redno vsakih nekaj let, z nekoliko daljšim premorom po letu 2001 izdanem albumu Hello.
Vse se je sicer začelo okoli sedemdesetih, ko sta bend ustanovila brata Jad in David Fair. Sčasoma sta v bend sprejela še nekaj članov in skupaj so gradili svoj status kot eden najbolj prominentnih ter vplivnih podtalnih rock bendov z albumoma, kot sta Charmed Life in Fire in The Sky, s katerima sta navdušila vse od benda Neutral Milk Hotel pa do Kurta Cobaina, ki naj bi v času svoje smrti nosil majico Half Japanese.
(Za bolj intrigantski uvod v bend pa bralcu priporočam dokumentarec oz. “mokumentarec” Half Japanese – The Band That Would Be King režiserja Jeffa Feuerzeiga in pa, da prisluhnete zadevam iz njihovih zlatih časov – osemdesetih let.)
Pri bendih, kot so Half Japanese, torej skupinah, ki imajo za sabo precej dolgo in zanimivo zgodovino, se, kadar je pred vrati nov izdelek, pogosto vprašamo, kakšen je sploh lahko še rezultat. Ta je v bistvu redkokdaj zelo slab in tudi redkokdaj zelo dober, saj je gonilo zvoka ustaljena in preizkušena metoda. V povezavi s Half Japanese je bila le-ta zaradi zvočnih ekscesov in disfonije sicer pogosto kritizirana, a je zaradi svoje drugačnosti privabljala določeno publiko in ohranjala tipičen melos, ki je prisoten tudi na albumu Perfect. Torej je ta album le podaljšek prejšnjega albuma Overjoyed. Z drugimi besedami, na Perfect ni novosti. Plata je sicer za običajnega poslušalca nekoliko lažje prebavljiva kot večina HJ materiala iz prejšnjega tisočletja. V glavnem pa bend sledi smernicam, ki so dobile končno obliko v njihovih najbolj ustvarjalnih časih.
Tako je na Perfect mnogo eksperimentalnega rocka, punka, folka in tistega zvoka Half Japanese, ki tokrat deluje malce rafinirano. V besedilih pa ponovno prevladujejo sreča, ljubezen, bolečina ter uživanje življenja. Te tematike že od samega začetka podajajo zanimiv kontrast drugim malce bolj ‘punky’ podlagam, besedilom katerih bi pripisali bolj uporniški značaj. (In ravno to je ena od stvari, zaradi katere so Half Japanese tako prikupen bend).
Perfect vsebuje nekaj več kot deset skladb in s komadi, kot so “Listen to Your Heart”, “You and I”, “Man Without a Shadow”, itd. Jad že petnajstič dokaže, da ga kljub dolgi karieri nekaj tiste surove, vendar pozitivne energije, še vedno spremlja. Neumorno ga spremlja tudi njegov nespremenljiv in mladosten vokal, ki je poleg razglašenih kitar, besedil in izvedbe ključni faktor, ko se razpravlja o HJ.
Mnogo ljudi sem slišal reči, da jim Half Japanese lahko polepša še tako grozen dan in tudi Perfect je nedvomno eden tistih izdelkov, ki ustreza tej kategoriji.
Perfect je daleč od slabega izdelka, ravno obratno – zelo je prijeten in poslušljiv. Morda je res, kot so nekje zapisali, da svet še ni bil pripravljen na Half Japanese v osemdesetih in je v tem norem času končno napočil čas in prostor, da lahko stopijo na plan takšne ekscentričnosti kot pozabljene ikone ter lahko ob tem služijo kot odlična odskočna deska v svet odkrivanja glasbe za mlade ali tudi stare bodoče navdušence nad dobro glasbo. Varno je reči, da Half Japanese še dolgo ne bodo pozabljeni.
Tako da, le nasmeh na obraz ter Half Japanese v CD-player ali pod gramofonsko iglo in naprej, v življenje.
Skladba “Listen To Your Heart”:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=NiYW9Or9_b8[/embedyt]
Skladba “You and I”:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=UxTcmWS8OHI[/embedyt]