Koncertni cikel Rasgueado: Kyuhee Park
Datum: 7. marec 2023, 19:30 Prizorišče: Cekinov grad, Ljubljana
Na drugem koncertnem večeru festivala Rasgueado, 7. marca 2023, je v Ljubljani na Cekinovem gradu nastopila svetovno priznana virtuozinja na klasični kitari, Kyuhee Park. Koncert južnokorejske koncertantke, znane po konservativnih, vendar kakovostnih interpretacijah klasicističnega in poznoromantičnega repertoarja, je med ljubitelji klasične glasbe vzbudil veliko zanimanja. Kyuhee Park je namreč pred polno dvorano predstavila program, ki ga je z izjemo zaključne skladbe sestavljala glasba iz njenega v letu 2022 izdanega albuma Le Départ. Na virtuozno igranje in skrbno izbran program se je občinstvo sicer odzvalo pozitivno, vendar je njen nastop izžareval površnost in negotovost tako na tehnični kot na interpretacijski ravni.
Koncert je otvorila z Etudo št. 11, op. 6 španskega poznoklasicističnega skladatelja Fernanda Sora. V sicer tehnično relativno preprosti etudi je izkazala veliko mero muzikalnosti, občutka za zvočne barve ter fokusa in notranjega miru, ki pa ju v nadaljevanju žal ni uspela ohraniti.
Skladni motoriki Fernanda Sora je sledil cikel Valses poeticos španskega poznoromantičnega skladatelja Enriqueja Granadosa. Atraktivna, virtuozna in poetična skladba v raztreseni in nemirni izvedbi Kyuhee Park v tistem večeru ni mogla doseči prepleta, zaradi katerega je cikel Valses poeticos privlačen. K temu so prispevali stilsko neprimeren izbor tempov, statična dinamika in neučakano fraziranje.
Pri transkripciji Adagietta iz Mahlerjeve Simfonije št. 5, ki je zaključila prvi del koncerta, se je v smislu fokusa in notranjega miru zgodil preobrat na bolje. Interpretacija Kyuhee Park je bila, kot se za Mahlerjevo glasbo spodobi, čustvena, dramatična in poglobljena, vendar je bilo v njenem igranju še vedno zaznati napetost in pomanjkanje samozavesti, ki zanjo nista značilna.
Premoru so sledile štiri skladbe »očeta« sodobne klasične kitare, brazilskega skladatelja in violončelista Heitorja Villa-Lobosa. Njegov Preludij št. 2 je Kyuhee Park sicer izvedla korektno, vendar relativno suhoparno in brez velike pozornosti na detajle. Malo bolje je sicer iz tega stališča izvedla Preludij št. 3, kjer je bila njena pozornost med virtuoznostjo in poetičnostjo enakomerno razporejena. Bolj virtuozno obarvani Choros št. 1 in Etuda št. 12 sta, v zanjo značilni konservativni, vendar precizni izvedbi, izpadli še bolj prepričljivo. K učinkovitosti zadnjih dveh skladb je prispevala tudi pametna odločitev koncertantke, da ju izvede brez vmesne prekinitve.
Zadnja na programu je bila Sonata za kitaro, op. 47 argentinskega sodobnika Villa-Lobosa, Alberta Ginastere. Interpretacija Kyuhee Park je bila, skladbi primerno, polna dinamičnih in barvnih kontrastov tehnične odličnosti in temperamenta. Poleg tega je bilo zaznati tudi določeno lahkotnost in zdravo neobremenjenost, ki sta ji pri ostalih izvedbah manjkali. Vsekakor je publiko njena interpretacija prepričala, saj so zadnjim akordom skladbe sledili bučen aplavz in kar dva dodatka. Kultni deli pozno-romantičnega paragvajskega skladatelja Augustína Barriosa, Julia Florida in El ultimo tremolo, je izvedla, kot se zanjo spodobi – rahlo konservativno, a tehnično vrhunsko in stilsko ustrezno.
Vsem prikazanim trenutkom glasbene odličnosti navkljub pa se žal zdi, da sta Kyuhee Park reševala predvsem ime in dobro izbran program. To seveda ne pomeni, da ni vrhunska kitaristka, temveč da je le človek, in kot tak je zmotljiva. Morda to ni bil njen najboljši koncert, bo pa brez dvoma – zaradi svoje nepopolnosti – za vse prisotne ljubitelje glasbe ostal med najbolj poučnimi, saj jim bo lahko služil kot dobra prizemljitev in opomin na nesmisle pretiranega perfekcionizma.
Uredila: Eva Vene
Lektoriral: Grega Pignar
