Elektro zelena je nova roza
Charli XCX: brat
Datum izida: 7. junij 2024
Založba: Atlantic
Producenti: A. G. Cook, Cirkut, Finn Keane, George Daniel, Charli XCX, Gesaffelstein, Hudson Mohawke, El Guincho, Jon Shave, Linus, Wiklund in Omer Fedi
Pa smo ga dočakali – električno zeleni album leta, ki s svojo medijsko reprezentacijo preplavlja ne samo naše kolektivno nezavedno, temveč tudi vsak kotiček naših socialnih omrežij. Pravcati preboj se je zgodil že s singlom »360«, kjer je Charli XCX v videu združila vse ikone modnega in socialnoomrežnega sveta – naj med najbolj razvpitimi omenim vsaj Julio Fox, Chloë Sevigny, Gabriette, Rachel Sennott, Richie Shazam, Emmo Chamberlain in Chloe Cherry (več informacij o prelomnosti glasbenega videa si lahko preberete v članku W magazina). Številke v naslovu zasledimo tudi pri skladbi »365«, ki ima izredno domiselno kompozicijo – posamezni segmenti skladbe z različnimi zvočnimi učinki poskušajo poustvariti različne prostore v klubu – od začetnih »punčkastih« akordov, ki nakazujejo na občutje ob vstopu v klub (urejeno, samozavestno dekle, ki se zaveda svojih vizualnih atributov), pa nadalje prek predora, ki vodi do glavnega prizorišča, toalete in podobno.
Glede na to, da nenazadnje govorimo o kraljici hiperpopa, je koncept samega albuma lahko razbrati tako rekoč v trenutku. Po eni strani pred nami stoji hommage vsem predhodnim Charlijinim obdobjem, prežet z ganljivimi, žalostnimi in tragičnimi podrobnostmi o njenem življenju (ki jih razkrije med vrsticami), po drugi strani pa gre za »feel good« glasbo, ki vliva naravnost vrtoglave količine spodbude in samoafirmacij. Tako lahko na istem albumu zoperstavimo skladbo »So I«, v kateri govori o tragično preminuli glasbeni ikoni SOPHIE (in lastnem predelovanju njene smrti), ter skladbo »Club classic«, ki bo gotovo – kot povedno napoveduje že sam naslov – postala klasika marsikaterega kluba. Charli XCX nas z vsako novo skladbo preseneti z različnimi zvočnimi efekti, ki delujejo neverjetno sveže in vselej korespondirajo z besedilom, seveda pa kot prevladujoči žanr kraljuje elektropop.
Nemogoče se je izogniti tudi različnim predelavam, ki so pravzaprav v večini primerov doživele celo večjo odmevnost kot pa njihove predloge. Že skladba (in prav tako singel) »Von dutch« je s krikom, ki ga v predelani različici spontano slišimo s strani gostujoče pevke Addison Rae, množično navdušila poslušalce. Prav tako je glasbeno preobrazbo doživela 360, neprimerljivo kulturno prelomnico pa gotovo predstavlja predelava »Girl, so confusing« z nikomer drugim kot Lorde. V skupni izdaji sta dekleti ustvarili popolno kombinacijo glasbenega in tekstovnega čustvenega vrtiljaka, ki odlično upoveduje usodo glasbenice v tekmovalni industriji, kjer vsako prijateljstvo predpostavlja tudi tako rekoč »poslovno sodelovanje«, vsako rivalstvo pa se poglablja v nekakšno živčno vojno – nenazadnje vsako imanentno pajdaštvo vsebuje vsaj malo sovraštva. Kot zapoje Charli XCX:
»We talk about making music
But I don’t know if it’s honest
Can’t tell if you wanna see me
Falling over and failing
And you can’t tell what you’re feeling
I think I know how you feel[1]«
Kljub udarnemu razpoloženju, ki ga ustvarjajo harmonski postopi in aranžmajska izbira v posameznih skladbah, pa pozorni pogled na besedila pogosto razkrije otožnejšo, globlje razmišljujočo situacijo, kot jo vidimo že iz zgornjih vrstic. Charli XCX ranljivo spregovori o krhki samopodobi (kot to upesnjuje »Rewind«), o strahu pred jutrišnjim dnem in nejasnih načrtih za prihodnost (ki morda vključujejo tudi načrtovanje družine, kar nam zaupa v »I think about it all the time«). Sama popularnosti albuma ne pripisujem le na prvo žogo privlačnemu in široko popularnemu žanru (elektro/hiper/klub)popa in svežini, temveč tudi širokemu diapazonu emocij, ki jih glasbenici uspe predelati. Zajema tako rekoč vse plati življenja – spopada se s smrtjo, ljubeznijo, prijateljstvi, glasbeno industrijo (in uspehom), predvsem pa sama s sabo. In to je nekaj, s čimer se vsi lahko poistovetimo.
Predelanima verzijama »Von dutch« in »Girl, so confusing« je kaj kmalu sledila (nepričakovana, a zato še toliko bolj odmevna) predelava skladbe »Guess«, v kateri je verz prispevala Billie Eilish. Struktura skladbe tu ostaja nedotaknjena, vendar karizmatični glas gostujoče pevke nedvomno obogati dogajanje. Renovirane skladbe pa so anticipirale dogajanje bistveno večje magnitude – Charli je namreč le kratek čas po izidu albuma izdala popolnoma predelano različico ikoničnega brat, na katerem lahko začutimo le še oddaljeni odmev osnovnih skladb. Zastopanost popolnoma renoviranih skladb novonastalega albuma z naslovom brat and it’s completely different but also still brat je bila na internetu morda nekoliko manj »apokaliptična«, a je morda prav zato v mojih očeh boljša, bolj sveža in sočna kot njena starejša sestra.
»Popolnoma drugačni« brat vključuje vse tri pravkar omenjene obdelave, poleg tega pa pri preobrazbi vseh drugih skladb sodeluje z enako odmevnimi ustvarjalci, ki skladbam vdahnejo novo življenje. Najbolj dramatične preobrazbe je bila med drugim deležna viralna skladba »Apple« – v svoji novi različici je stilistično bistveno bližje slogu gostujoče ustvarjalke The Japanese House, ki je skladbo umirila in ji dodala nekoliko bolj melanholičen, jesenski pridih. »So I«, ki se primarno močno osredotoča na obdobje žalovanja za preminulo prijateljico in producentko, v preoblikovanem modelu ubere vedrejšo intonacijo in se raje kot na neizmerno bolečino ob smrti osredotoči na vse lepe trenutke in neprecenljive spomine, ki jih je s SOPHIE ustvarila.
Sicer pa SOPHIE Charli XCX ni nikoli zares zapustila – reminiscenco SOPHIEjinega producentskega dotika najdemo v vsaki pori teh ikoničnih albumov. Že bežen pogled nazaj na album pop 2, ki ga je SOPHIE med drugim tudi producirala, nam pokaže arhetipski zvok, pod katerega se podpisujejo vse brat skladbe. Pop 2 pa ni arhetipski zgolj v tem oziru – vključuje namreč tudi gostujoče ustvarjalce, ki se pojavljajo skozi Charlijino celotno glasbeno kariero (med največkrat pojavljajočimi najdemo recimo Caroline Polachek). Podobno intonacijo pa zastavlja tudi drugi izmed brat slogu najbližjih albumov – razdrobljeni vokali, intenzivna elektronika, disko ritmi in hitri tempi, obteženi s temačnejšo tematiko v besedilih se namreč pojavijo tudi na albumu crash. Brat napovedujoče so tu zlasti naslovna skladba »Crash«, »Good Ones« in »Constant Repeat«. Nikakor pa poleg omenjenih albumov ne gre pozabiti tudi skladbe, ki je ultimativno zapečatila ugled Charli XCX kot vzhajajoče stalnice klubske glasbe, »Vroom Vroom«.
Brat je nedvomno lovorika, ki je Charli upravičeno (in z velikansko zamudo) končno uvrstila med zvezde. Po desetletje trajajoči kvalitetni karieri je nenazadnje to edino pravilno.
[1] Lahko bi ustvarjali glasbo / Ne vem, če to res hočeš / Mogoče samo upaš / Da padem in propadem / Ne zmoreš povedat, kaj čutiš / Mislim, da vem, kako je
Uredila: Tinkara V. Kastelic
Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar