Blaž: “Inspiracijo dobim šele potem, ko nekaj ur sedim in ustvarjam.”

Primorska je v zadnjem času prostor številnih zanimivih mladih glasbenih producentov. Eden izmed njih je tudi Blaž Gracar. Navkljub svoji mladosti se nam lahko predstavi z bogato “diskografijo”, ki pa je prišla do določene točke, mogoče celo prelomnice. Album z naslovom Don’t Listen To This je v smislu samega formata njegov prvenec, zato smo ga povprašali o glavnih razlogih za takšno izdajo. Blaž nam je zaupal še nekaj ostalih podrobnosti, predvsem o svojem kreativnem delu življenja.

Naj te najprej vprašam po sami inštrumentalni plati albuma Don’t Listen To This. Si v postopku ustvarjanja uporabil kakšno novo oz. posebno opremo?
Sam pristop je bolj ali manj isti že petnajst let. Računalnik je osnova. Poleg tega nimam veliko različne opreme. Sem takšen človek, ki rad počaka, da se nekaj totalno pokvari in šele potem kupi novo. Šele zdaj, v zadnjih fazah plate, ko je bilo treba posneti klavir, sem ugotovil, da moj osem let star mikrofon ne bo zadostoval. Tako sem se “malce razširil” z usmerjenimi mikrofoni, novo zvočno kartico …Sledim potrebam. Do januarja lani, ko sem začel delati z N’tokom, mi recimo ni bilo potrebno uporabljati Abletona. Načeloma se “hardwarovsko” ne želim nekaj širiti, vsaj v osnovi ne. Sam delam s programom Reason, kjer posnete zvoke obdelam v synthe. Načeloma imajo vsi zvoki organski izvor. Tako tudi vedno bolj v svojem zvoku dosegam neko samozavest oz. se v njem počutim domače.

Greva na vprašanje o samem naslovu albuma. Se za njim mogoče skriva še kakšen drugačen pomen, kot samo direkten – v stilu ne poslušaj(te) tega?
Naslov plate se navezuje na njen prejšnji koncept. Po razhodu s Simonom se mi je zdelo, da je material, čeprav je tudi moj, nekako “omadeževan”. V osnovi sem ga hotel brez kakršnih koli promocij dati na internet zastonj. Zato je Don’t Listen To This mišljen tudi kot nekakšno očiščenje v stilu, da grem novim stvarem naproti. Je pa res, da se sam koncept lahko seveda tudi širi oz. čez čas raste, tako da se tudi sam še kdaj vprašam o samem naslovu.

O procesu tvojega kreativnega ustvarjanja sva se pogovarjala že lani, zdaj pa me zanima, če si iz vidika same inspiracije za “potrebe” tega albuma mogoče kaj spremenil?
Sam inspiracijo vseeno nekako dobim šele potem, ko nekaj ur sedim in ustvarjam. Do samega koncepta in drugih stvari pridem šele ob inštrumentih in načeloma ne prej. Sicer se veliko glasbe zgodi čisto po naključju, je pa to zame v prvi vrsti vseeno stvar neke želje oz. pripadnosti temu, da želiš nekaj ustvariti, narediti.

Za nekaj novih projektov in sodelovanj smo nekako posredno že slišali od tebe. Naj te vseeno vprašam, ali imaš v delu že kaj novega na področju glasbe?
Danes sem, na primer, začel zbirati primorske glasbenike za kompilacijo. Veliko dobrih producentov je iz obale oz. Primorske, a smo vsi razdrobljeni po nekih svojih scenah. Ljubljana se mi zdi v tem pogledu veliko bolj fokusirana, bolj enotna. Najbrž še nismo zreli za nastanek neke scene, kot da ni veliko poslušalcev oz. je za njih nekoliko preveč različnih pristopov ustvarjanja elektronske glasbe. Se mi pa definitivno zdi, da si zaslužimo biti zbrani vsaj na eni kompilaciji, če že drugače ne.

Velika večina tvoje glasbe je instrumentalna in široko čustveno navezljiva. Mogoče s takšnim izražanjem ciljaš tudi na širši glasbeni krog, prostor?
Glasba sama po sebi mi je bolj ljuba. Zdi se mi, da se tako najbolje izražam. Čeprav poslušam tudi veliko glasbe z besedili, seveda. Se pa strinjam, da je lahko slovenščina oz. nasploh jezik “handycap” pri prodoru te glasbe v tujino.

Ko smo že pri vprašanju usmeritve v “svetovni” prostor – kako nate vpliva dogajanje po svetu? Npr. v smislu terorističnih in migracijskih dogodkov …
Svoje glasbe sicer ne jemljem aktivistično. Ob terorističnih dogodkih v Parizu sem našel na primer uteho v tem, da sem pripravljal otroško slikanico. Zdi se mi, da več dosežeš s tem, da daješ v svet iz sebe samo “čistino” in se ne vpletaš v politične probleme, ker potem postaneš del problema tudi sam.

[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=NhJiqh1zYL0[/embedyt]

Dober mesec je že minil od izida albuma, kakšne odzive poslušalcev si zaznal do zdaj?
Odzivi se mi zdijo dobri. Mogoče se mi je zdelo celo, da bo več ljudem stvar šla mimo ušes. Z vidika formata pa je razlika v elementu resnosti. Kljub temu, da sem veliko delal, sem material, ko sem ga imel dovolj, takoj izdal. Do predlanskega B-ja, ki ga je tik pred izidom pograbil Jizah. Sedaj je tu prišlo do ustvarjanja branda. V tem smislu prej nisem bil tako resen. Mi je pa EP kot format všeč, ker imam rad majhne dodelane celote. Verjamem, da se bom k EP-ju še vrnil.

Naj te vprašam kar direktno – kako se počutiš pri Beton Records?
Ko imaš poleg sebe človeka (Marko Godnjavec – Jizah), ki se ne ukvarja z glasbo, ampak z vsem drugim, s čimer se je treba v glasbenem svetu ukvarjati, nekako najdeš svoj dom – vsaj jaz sem ga. Iz tega vidika sem res zadovoljen pri Betonu. Odnos je neobremenjen, ostane samo pri procesu ustvarjanja. Ni drugih obveznosti ali zavez. To pa se mi zdi osnova za samo kreativno ustvarjanje.

Za konec bi te povprašal še o tem, ali se mogoče v prihodnosti želiš posvetiti izražanju še v kakšnih drugih medijih kot si se do sedaj?
Leta 2011 sem že izdal pesniško zbirko. Nasploh mi je blizu pisana beseda in literatura. Imam verjetno okoli tisoč A4 strani svojih tekstov na računalniku. Tudi roman je vmes. Ukvarjam se seveda tudi z vizualno platjo, končal sem srednjo likovno šolo in AGRFT. S svojo ekipo oz. prijatelji delam tudi svoje spote. Mogoče bom pri petdesetih posnel celovečerca, po tem, ko/če se bom določenih medijev naveličal. Definitivno se in se bom še izražal na več različnih načinov.

Nazadnje sva se z Blažem konkretno pogovarjala o portretu, ki je bil objavljen lani. Kot umetnik se v svoji kreativni viziji ni občutno spremenil – lahko pa bi najbrž rekli, da je vsaj malce “popravil” sam odnos. Najprej verjetno že do samega sebe. Če bi za najin lanski pogovor mogoče še lahko rekel, da je tu in tam pokazal majhno mero negotovosti ali rahle občasne zmedenosti pri sicer osebnih odgovorih, je letos pri podobnih vprašanjih odgovarjal zelo odločno in samozavestno. Ali se to pozna tudi v njegovi glasbi, lahko presodite sami. Za konec naj omenim, da lahko album poslušate kot internetni “stream”, v poletni koncertno-festivalski sezoni pa boste lahko Blaža tudi ujeli na mnogih prireditvah po Sloveniji ali celo kje drugje.

Naslovno fotografijo je ustvaril Eros Brajko.