• Datum objave: sobota, 16. maj 2015
  • PORTRET: Blaž

     |osebna izkaznica|

     

    Ime in priimek: Blaž Gracar

    Leto rojstva: 1991

    Kraj bivanja: Koper

    Žanr: hip-hop, chillwave, trip-hop

    Splet: https://blazh.bandcamp.com/, https://www.facebook.com/blazpage

    Koncerti: 19. 6. – Kongresni trg, Ljubljana (s Clarkom) / 26. 6. – MIKK, Murska Sobota / 1. 8. – Sajeta, Tolmin

    Blaž Gracar se je rodil leta 1991 v Kopru, kjer tudi živi danes in se preživlja predvsem kot glasbenik in videast. Njegova vidna glasbena pot se je začela, ko je pri sedemnajstih letih pod psevdonimom Dpek izdal dva izdelka pri ameriški založbi Cold Busted, od takrat pa tu in tam izdaja in koncertira s svojo avtorsko glasbo. Kot ljubitelj kinematografije je doštudiral filmsko montažo v Ljubljani na AGRFT, v tem času (2011, 2012 in 2014) pa je izdal nekaj novih glasbenih albumov oz. EP-jev. Trenutno dela na novem izdelku, ki bo izšel še letos, torej v 2015. Na njem se bo še bolj odmaknil od t. i. klasičnih hip-hop podlag slovenskih izvajalcev v stilu npr. Gramatika, Mentally Illa ali Benjamina Schocka, o čemer priča tudi te dni izdana prav hreščeče nabasirana elektronska skladba. Le-te že tako načeloma ne služijo besedam rimoklepačev, čeprav bi si glede na njegove prve stike z glasbenim ustvarjanjem mogoče mislili kaj takšnega. A če samo prisluhnemo kateremukoli izmed njegovih izdelkov, lahko jasno slišimo, da fantu niti na slovenskem niti na širšem področju ni enakega.

     

    Začetek Blaževega avtorskega ustvarja glasbe je bil dokaj rutinirano. “Stvar se je začela nekako zaradi hip-hopa, s hip-hopom. R.I.C. ali Rest In Chaos je bila moja prva zasedba, v bistvu duo z Drillom. Potem pa sem šel v elektronske vode, tako je moj zadnji EP z naslovom b že moj šesti. Dobil je tudi svoj remix izdelek, BMX oz. b remixed, naslednja stvar pa bo cel album, kjer bo na bobnih Simon (Intihar; The Canyon Observer). Rap? Heh, ne, najbrž nič več … najverjetneje bo ostalo pri neprebranih tekstih.”

     

     

    Blaž ima končano nižjo glasbeno šolo klavirja, kar je že v mladosti seveda tako ali drugače vplivalo na njegov nadaljnji glasbeni razvoj in na definicijo njega kot izvajalca ter nenazadnje človeka samega. Osnovno znanje glasbene teorije je pri njem seveda ostalo praktično v (lahko rečemo) vsakodnevni uporabi, v sestavljanju in popravljanju različnih harmonij, aranžmajev ter samih kontekstov komadov – tudi sam pravi, da je to predhodno znanje neprecenljivo pri njegovem procesu ustvarjanja, ker se vseeno zanaša na to znanje za skladanje tako, da se deli vseeno harmonično ujamejo.

    ”Večina melodij, struktur tako ali drugače je že bila uporabljena. Poslušamo več ali manj pop-strukture, tudi v t. i. alternativnih sferah glasbene scene. Tudi takšna struktura pa je seveda lahko uporabljena zelo kvalitetno in zato deluje.”

     

    Kot elektronski glasbenik se nujno rad prepusti inspiraciji, lahko rečemo, da “štarta iz nule”. Tako doseže zadovoljivo stopnjo zanj verjetno najpomembnejšega dela pri ustvarjanju glasbe, njegovega smisla, torej same originalnosti teksture komada in kontekstov oz. temeljev, iz katerih gradi. V praksi so točno to tiste ure in ure in ure in ure v osebnem glasbenem laboratoriju, katere smo si verjetno vsi dosedanji poznavalci njegovega dela nekako predstavljali.

     

    Za Blaža je ogromen premik predstavljal vnos živih bobnov v njegov zvok, kar se je zgodilo v bližnji preteklosti. Z dobrinosom igranja živih bobnov je v/ob njegovi glasbi dodana neka nova, morda celo bistvena ritmična dimenzija. Sam priznava, da mu je sedaj seveda malce lažje tudi, ker mu ni treba bobnov programirati samemu. Nenazadnje izpostavlja tudi pomembnost same humanosti oz. razumevanja pri skupnem ustvarjanju glasbe: ”Tudi s Simonom se nasploh dobro razumeva. Delava na albumu, plan je, da izide še letos. Poslušava tudi podobno glasbo, oba sva velika fana Death Grips, na primer.”

     

    Blaževe inspiracije se zadržujejo tudi na potencialnih prihodnjih sodelovanjih, ki govorijo tudi o njegovem prepoznavanju domače kvalitete. Možnosti, o katerih govori tudi glasbenik sam, so tako recimo N’toko, Shuljo, Your Gay Thoughts, tudi najrazličnejši obalni bitmejkerji. Vedno je odprt za sodelovanja. Cilja tudi na tujino, sodelovanja in prodor, čeprav mu ta seveda ni popolnoma tuj. A vseeno mu je važna odprtost, neomejenost.

    »Ne bi se rinil na primer v neko britansko garage sceno. Po moje je nesmiselno ciljati samo na nek določen glasben prostor, samo v neko točko. Glasbo delam po svoji črti, brez meni nepotrebnih omejevanj.” Izjava ne opiše Blaža le kot glasbenika, izjavljeno lahko vzamemo kar kot njegovo življenjsko načelo.

     

     

    Blaž pa seveda ni le glasbenik. S kinematografsko izobrazbo se njegovi interesi raztezajo med mnoga področja, povezana s televizijo. Veliko je filmov, ki ga je zaznamovalo, a izredno naj bi mu bil všeč Hair. Animirani filmi ga prav tako spremljajo na vsakem koraku, npr. Big Hero 6 in Lego Movie. Tu so še serije – HBO klasike, The Sopranos (sopranovi) in Skrivna naveza (The Wire), pa animiranke – Adventure Time, Regular Show ter Rick & Morty. A tudi svoj poklic Blaž presega. Njegov najljubši pisatelj je Walter Moers (13 in pol življenj kapitana Sinjedlakca), ki ga predvsem navdihuje v tem, »kako razplasti svojo domišljijo in te vrže v nek absurden svet, kjer te vseeno tako prepriča z detajli, da dejansko čutiš z liki … magari je ta lik želatinasta kepa iz dimenzije, kjer se hranijo z zvoki, ki izhajajo iz instrumentov narejenih iz mleka.«

     

    Nekako takšne pa bi bile tudi glavne značilnosti mladeniča, ki sliši na ime Blaž Gracar – inovativnost, bujna domišljija in odprt, svoboden karakter. To pa so prav tako temelji, na katerih gradi svojo lastno podobo in podobo svoje glasbe, ki bo v prihodnosti svoje sfere le nadgradila oz. dezertificirala v pozitivnem smislu.

    Sorodni članki: