3. dan Druge godbe @Cankarjev dom / Kino Šiška / Stara Mestna elektrarna, 30. 5. 2015
KONFERENCA: WOMEX (12:00, Dvorana M3/4, Cankarjev dom):
Sobota se je na Drugi godbi pričela s konferenco o World music expu. Sogovorniki so bili Ben Mandelson, eden od ustanoviteljev Womexa in njegov dolgoletni direktor, Balazs Weyer, eden od vodij letošnjega Womexa v Budimpešti ter Chris Eckman, vodja založbe Glitterbeat. Womex je vsakoleten dogodek, ki se področja glasb sveta loteva z več strani. Je glasbeni sejem, tržišče performativnih umetnosti, socialni dogodek, platforma za mreženje ter, po besedah Mandelsona, predvsem dogodek, kjer se zbere »world music« skupnost. Letos bo potekal enaindvajsetič, v tem času pa je zrasel iz relativno majhnega dogodka, ki so ga organizirali entuziasti, v enega najpomembnejših na svojem področju. Predstavljene so bile nekatere večinoma povsem birokratske ali tehnične narave prepreke, s katerimi so se morali spopasti na začetku svoje poti; leta 94 je bil svetovni splet, kot ga poznamo danes, še zelo daleč in komunikacija je bila počasnejša in bolj zahtevna. Kot največja ovira pa je bilo izpostavljeno dejstvo, da tedaj »world music« še ni bila blagovna znamka in jo je bilo potrebno še ustvariti. Ta marketinška poteza je pomenila tudi spremembo v debati sami, saj se je preostanek dobre ure trajajočega pogovora ukvarjal predvsem s trenutnim stanjem glasbene industrije, ob čemer pa nismo slišali nič novega, le izgubili so kanček kredibilnosti, katero jim sicer pripisujemo zaradi stremenja k izstopu iz »anglosaksonske« kulturne paradigme.
KONCERT: MADAME BAHEUX (14:30, Klub CD, Cankarjev dom):
Zgodnje sobotno popoldne je bilo tokrat rezervirano za štiri vražje balkanske ženske. Madame Baheux, sicer bend z Dunaja, sestavljajo Jelena Popržan (viola, vokal), Ljubinka Jokić (kitara, električna kitara, vokal), Lina Neuner (kotrabas) ter Maria Petrova (bobni, tolkala). Vsaka zase je odlična instrumentalistka, skupaj pa jemljejo navdih in material iz bogate glasbene dediščine balkana in ga zapakirajo v yugo-folk-rock format. Tradicionalni motivi tako ponovno zaživijo v interpretaciji, ki se močno opira na kitarsko linijo Jokićeve, viola pa celoten zvok drži ravno prav zasidran v tradiciji, da celota deluje sveže. Ne ustrašijo se niti interpretiranja Brechtove Opere za tri groše, iz katere je nastala pesem gusarka Jenny. Ko tako plavamo v lihih ritmih Šarplanine in se prepuščamo tolkalskim mojstrovinam Petrove se nam Madame Baheux globoko usidrajo v uho, z genialno sproščenim dialogom s publiko, polnim samoironije ter zafrkancije pa se usidrajo še v našo dušo. L. S.
KONCERT: BOŽO VREĆO (16:00, Linhartova dvorana, Cankarjev dom):
Drugi nastop tretjega dneva je pripadel pevcu Božu Vreću, ki smo ga lahko letos februarja v Ljubljani že videli z zasedbo Halka. Čeprav je oder Linhartove dvorane še za marsikateri bend prevelik, ga je Vrećo s svojo pojavo, ki že samo z videzom načenja vprašanja spolne identifikacije, prefinjenim vokalnim izrazom in iskrenim a capella performansom polnim ekstatičnega gibanja popolnoma zasedel in celotno dvorano očaral z ganljivimi, polnokrvnimi in sodobnimi interpretacijami sevdaha, te znamenite tradicionalne balkanske glasbene forme. Konec rednega dela je končal s poklonom svoji materi. Skladbi “Lejlija” je sledil duhovit bis, v katerem je Vrećo na karseda prisrčen način izvajal in obenem norčavo komentiral eno izmed starejših pesmi sevdalink. J. P.
KONCERT: SILVIA PEREZ CRUZ & TOTI SOLER (17:30, Linhartova dvorana, Cankarjev dom):
Po Vreću smo bili v istem prostoru deležni nastopa še enega fascinantnega glasu. Silvia Perez Cruz nas je ob spremljavi klasične kitare legendarnega Toti Solerja iz Barcelone popeljali na pravi čustveni tobogan. Za razliko od Vreća sta program izvajala v sedečem položaju na sredini odra. Nastop sta pričela z rahločutno izvedbo večne »Besame Mucho«, nadaljevala pa s kopico povečini ljubezensko obarvanih standardov španske in portugalske glasbene tradicije. V njih se je znašla tudi kakšna pesem Solerja, Silvia Perez pa nam je predstavila skladbo, ki jo je pred dvajsetimi leti izvajala na začetku svoje glasbene kariere. A to kar nas je v dvorani vse prikovalo na stole in naš pogled zacementiralo na oder je bila izjemna interpretativna moč glasu Silvie Perez. Učinki njenih enormnih vokalnih razsežij so bili tako močni, da bi človek lahko kar zajokal od čustvene vznesenosti. Za koncert sta si nastopajoča na koncu prislužila stoječe ovacije. J. P.
KONCERT: KATALENA (20:00, Katedrala, Kino Šiška):
Slovenske vrste je letos na Drugi godbi zastopala le ena domača zasedba. Katalena, ki je na Drugi godbi nastopali že četrtič, je tokrat na njej predstavljala v začetku maja izdani novi album Enci Benci Katalenci, ki je v osnovi namenjen najmlajšim. Za Kataleno je že od nekdaj značilno, da je njihova glasba dinamična, igriva, barvita, živa in ritmična, a tokrat so naredili še korak ali dva naprej. Njihova otroška godba je vrhunsko sestavljena in na koncertu predstavljena zmes lirske navihanosti in zvočne domiselnosti, ki seže onkraj generično predvidljivih in za odrasle dolgočasnih najlepših pesmi za najmlajše. Seveda na koncertu ni manjkalo tudi njihovih klasičnih in delno že ponarodelih štiklcev tipa »(Rad imel bi) Jabuko«, »Noč čarovnic« in v bisu zaigran epski “Zrelo je žito”. Publika je bila seveda tokrat do neke mere drugačna od siceršnje festivalske publike. Prve dve vrsti Kina Šiške so namreč zasedli otroci, ki so se izkazali za izrazito pozorno in skoncentrirano občinstvo. Za živ žav so v določenih trenutkih veliko bolj poskrbeli v ozadju odrasli s pivom v roki … J. P.
KONCERT: CANZONIERE GRECANICO SALENTINO (21:30, Katedrala, Kino Šiška):
Canzoniere Grecanico Salentino so stari znanci koncertnih prizorišč godb sveta. Ansambel obstaja v različnih zasedbah že od leta 1975, igrajo pa tradicionalno glasbo iz Salenta, pokrajine na peti italijanskega škornja. Glasba, namenjena plesu »pizzica«, je čustveno izjemno nabita in ne pušča mnogo prostora za hladnokrvnost, pa naj gre za počasno žalostinko z nežnim ženskim vokalom ali pa energično plesno skladbo. Sedemčlanska zasedba uporablja tradicionalne instrumente, od gosli do tamburinov, skozi njih pa pričarajo tako vzdušje divje italijanske poroke kot tudi pogrebne temačnosti, katero napadejo z neutrudnim plesom. Le-temu pa je njihova glasba prvotno namenjena, saj je Tarantela, večja skupina plesov, pod katere spada tudi pizzica, izšla iz rituala pri katerem so skozi neumoren ples zdravili bolezen. Repetitivnost in ponavljanje teme skozi celoten koncert tako nikakor ne zmoti, temveč še doda k občutku, da smo v majhni vasici na jugu Italije, obkroženi z veselimi ljudmi, s katerimi bomo preplesali celo noč. L. S.
KONCERT: BATIDA (23:00, Stara mestna elektrarna):
Čast zaključka letošnje Druge godbe je pripadla portugalsko-angolskem glasbeniku Pedru Coquenãu alias Batidi. Njegova glasba jemlje sample in navdih v afriški in karibski plesni glasbi, katerim pa doda močna aktivistična in politična sporočila. Tokrat se mu je na odru pridružila instrumentalna zasedba, ki je večer s polnim zamahom zavihtela na prizorišče divjega brazilskega karnevala. Glasba je tako nalašč za ples, med pesmimi pa Coquenão na zelo prizemljen in iskren način podaja ozadje le-teh, nam razkriva intimne zgodbe ter jih postavlja v širši kontekst življenja v Angoli. Večina pesmi se tako prične z video posnetkom, enkrat se pred nami pojavi naključen gospod, ki prosto sklada rime na ulici, spet drugič naš šokira s prizori vojne. Multimedijski pristop k performansu se v primeru Batide mojstrsko združi v celoto, ki globoko gane, obenem pa dodobra pretrese ritnice. Skromnost in na trenutke skorajda boleča iskrenost nastopajočih je zelo dobrodošla in v koncert vnese hurikan svežine, kar je z odprtimi rokami sprejela tudi ljubljanska publika, ki je z aplavzom po koncertu vztrajala kar pet minut oz. dovolj, da je »izsilila« bis, na katerega sicer niso bili pripravljeni, ker, po njihovih besedah, bis ne sme biti načrtovan del koncerta. Izsiljen ali ne in vnaprej pripravljen ali ne, ponovljeni komad je zopet pognal ljudi v rajanje in še zacementiral Batido kot izvrsten zaključek letošnje Druge godbe. L. S.
