1. dan Druge godbe @Cankarjev Dom + Pritličje, 28. 5. 2015

Jan Podbevšek
Luka Seliškar

UVOD:

Od četrtka, 28. maja, do nedelje, 31. maja, je v Ljubljani potekala že 31. inkarnacija festivala Druga godba, tokrat s podnaslovom »festival IZJEMNIH glasbenih talentov«. Na odre je postavila glasbenice in glasbenike iz Libanona, Zahodne Afrike, ZDA, Združenega kraljestva, bivše Juge ter Italije in Francije. Fokus je bil na izvajalcih založbe Glitterbeat, ki je svojevrsten fenomen na področju glasb sveta, saj si je v kratkih treh letih ustvarila malone kulten status. Tako smo na prizoriščih Cankarjevega doma, Kina Šiška, Metelkove ter Stare elektrarne imeli priložnost videti in slišati mednarodne godbe od malijskega bluesa do arabskega popa ter raznovrstnih dub odvodov. Spremljevalni program v obliki okroglih miz ter delavnic pa je ponudil še podrobnejši vpogled v življenje glasbenic in glasbenikov, dogajanje na sceni glasb sveta (»world music«) ter nadebudnežem ponudil delavnico osnov DJ-janja. L. S.

OKROGLA MIZA: FENOMEN GLITTERBEAT (18:00, Cankarjev dom, Dvorana M3/4):

Prvi dogodek letošnje Druge godbe je bila okrogla miza z naslovom »Fenomen Glitterbeat«. Govora je bilo seveda o založbi Glitterbeat, ki je v zadnjem času ena najbolj opaznih na področju scene oz. žanra, imenovanega world music. Na papirju se bere kot zgodba o uspehu, založba namreč obstaja šele tri leta, je pa v tem času že osvojila nagrado za najboljšo založbo na lanskem WOMEX-u (World Music Expo). Temu navkljub pa zaenkrat ostajajo zvesti svojemu prvotnemu namenu povezovanja glasbenikov in otepanja žanrskih kalupov oz. kot pove solastnik Chris Eckman, so predani temu, da ne označujejo svojega dela kot »world music«, saj želijo zalagati sodobno glasbo z vseh vetrov. V luči tega je vztrajno pojavljanje izraza »glasbe sveta« izpadlo milo rečeno čudno, saj je dajalo vtis, da zaradi situacije na trgu Glitterbeat predstavlja nekaj, kar ne želijo biti. Oris njihove finančne situacije namreč pokaže, da nikakor niso veliki kapitalisti, temveč se borijo za preživetje. Ideja založbe kot veznega tkiva med glasbeniki celega sveta, ki je vzklila med večernimi jam sessioni na nekem malijskem festivalu, je sama po sebi nadvse spodbudna, realno pa je globalna prodaja njihovih fonogramov primerljiva s prodajo lokalnega benda iz Seattla sredi osemdesetih. Tako postane oznaka »glasba sveta« smiselna kot sredstvo identifikacije za glasbene prakse, ki so si sonično relativno podobne, bolj pa jih druži dejstvo, da so v globalno-ekonomskem smislu precej robne. Na koncu je okrogla miza pustila rahlo grenak, vse preveč poznan občutek. Na eni strani smo tako videli glasbenike, ki se smatrajo za glasnike svojih ljudstev, ki igrajo za njih aktualno glasbo ter skozi njo širijo svojo zgodbo, na drugi strani pa stojita neskončno žrelo kapitalizma ter slepa birokracija, zaradi katerih so finančno na robu preživetja in je eden glavnih problemov pri organizaciji turneje po severni Ameriki to, da daleč okoli njih ni nobenega skenerja. L. S.

KONCERT: AZIZA BRAHIM (20:00, Cankarjev dom, Klub CD):

Koncertni del letošnje Druge godbe se je za mnoge obiskovalce pričel v vrsti za vstop v dvigalo, ki je vodilo do Kluba CD. Zdelo se je že, da bodo številni, ki so že kupili karte, zaradi premajhne kapacitete dvorane ostali zunaj te. Čeprav so organizatorji na tiskovni konferenci povedali, da čakanje v vrstah za vstop na prizorišča ni za najboljše svetovne festivale nič nenavadnega, se je ob začetni paniki kmalu izkazalo, da si nihče seveda že na začetku letošnje izvedbe ne želi neprijetne ponovitve dolge vrste pred lanskoletnim nastopom Akue Naru. Na srečo so na koncu organizatorji le uredili prostor za vse obiskovalce in dolgo pričakovan koncertni del 31. Druge godbe se je lahko pričel.

Kot prva iz kvote založbe Glitterbeat je nastopila Aziza Brahim z bendom. Koncertna setlista je bila povečini sestavljena iz skladb z njenega lansko leto izdanega albuma Soutek. Nastop je zaznamoval nekakšen preplet klasične kitarske španske glasbe z elementi tradicionalne sahrawi godbe. Subtilna kitarska fraziranja in soliranja je nenehno spremljala izrazita ritmika, ki je dajala celotnemu nastopu močan afriški utrip. Aziza je s svojim močnim glasom in prezenco upravičila vse napovedi in pričakovanja, ki so se pred koncertom širila o njej. Predstavila je številne družbeno kritične skladbe, posebej presunljivo sta bili izvedbi skladbe Lagi in melanholija o njeni domovini Zahodni Sahari. Redni del koncerta, ki je sicer minil v počasnem, mestoma pomirjujočem, mestoma ganljivem elegičnem podtonu, je zaključila s svojo največjo uspešnico Julud. Bis je poskrbel za bolj prešerno vzdušje. Zadnji dve poskočni skladbi so pospremili razposajeni ploski publike, na njiju pa se je zavrtela tudi tekom koncerta precej statična Aziza. Vsekakor nastop vreden začetka festivala. J. P.

KONCERT: NOURA MINT SEYMALI (21:45, Cankarjev dom, Klub CD):

Po Azizi Brahim je oder Kluba Cankarjevega doma zavzela mavretanska zvezdnica Noura Mint Seymali. Mojstrica ardine, izključno ženskega devetstrunskega inštrumenta, je v dobro uro trajajočem koncertu publiko vodila po planjavah sodobnega mavrskega zvoka. Z možem na kitari ter funky-bluesy ritem sekcijo združuje stare griotske tradicije s sodobnimi popularnimi glasbenimi praksami. Končni produkt se tako večino časa sliši kot blues improvizacija z arabskim vokalom, s katerim pa gospa Seymali suvereno pridoda lastno interpretacijo. Vokalno je zelo zverzirana in med koncertom smo tako lahko bili priča ponavljajočim se frazam, ob katerih se je porajal dvom, ali jih dejansko poje ali pa ima glas efektiran, da odmeva. Seveda je šlo za dejansko petje, ko pa ga je nadgradila še z mojstrskim vibratom ter osupljivo močjo glasu, je bil vtis popoln. Nič manj impresivno pa niso izpadli tudi ostali člani benda. Kitarist je skozi efektirano električno kitaro intepretiral zvok tradicionalnega inštrumenta tidinita, kar je pripeljalo do disonančnega blues fraziranja, katerega sta basist in bobnar nadvse suvereno podprla, kar se je odražalo v udarnosti glasbe same. Glasba Noure Mint Seymali je namreč zlahka tudi plesna glasba. Energija, ki jo vložijo v koncert, je nalezljiva in skupaj s karizmatičnimi nasmeški, ki prevevajo nastopajoče, je recept za zabavo, spisan že sam od sebe. Le publika v Cankarjevem domu je bila tokrat malce preveč zadržana in del nje kar ni in ni hotel vstati, navkljub pozivom s strani benda. Čemu je bilo tako, pa je že v domeni kakšne kulturološke ali sociološke študije. L. S.

DJ NASTOP: DENNIS BOVELL (23:00, Pritličje):

Po končanem večeru v Klubu CD se je vse skupaj preselilo v središče Ljubljane na novo lokacijo Druge godbe v lokal Pritličje. Tu je namreč od enajstih dalje plošče sukal in jahal legendarni fotr dub glasbe Dennis Bovell. Majhen klubski prostor Pritličja se je spremenil v pravi zabavni žur prostor, ki sta ga prežemala karibski vajb in vonj po travi. Gostobesedno MC-janje Bovella in različni odvodi duba ter njemu sorodnih godb niso nikogar pustili ravnodušnega. Tako iskren, iskriv, komunikativen in navdihujoč DJ nastop malokdaj ugleda luč v našem končku sveta. J. P.