LIFFe: Za vsako ceno (Hell or High Water)
Film Za vsako ceno utegne biti še kako dobrodošla obuditev vesterna. Kljub temu da se dogaja v današnjem času (kar za seboj neizogibno prinese sodobno tehnologijo) in vsesplošnemu pomanjkanju tipičnih značilnosti žanra, ga lahko umestimo le v to zvrst. Še več; zdi se, da nasprotujoči si elementi, namesto da bi jo omilili, ojačajo njegovo pripadnost. Težko mu najdemo ustreznico, lahko pa poskusimo. Največje vzporednice je moč najti predvsem v številnih delih bratov Coen – zlasti se zdi, kot bi filmu Ni prostora za starce (No Country for Old Men, 2007) dodali obilico nenavadne sproščenosti.
Zgodba se vrti okoli nenavadnih dvojic, od katerih je vsaka na svoji strani zakona. Najprej spoznamo zločinska brata, ki se iz sprva neznanega razloga podata na roparski pohod, na katerem vsak dan oropata drugo banko. Toby Howard (Chris Pine) je hladnokrven in premišljen, njegov brat Tanner (Ben Foster) pa vzkipljiv in impulziven. Kljub popolnemu nasprotju njunih značajev se odlično ujameta – pravzaprav sta kot dvojčka, stežka shajata drug brez drugega. Na sledi jima je par detektivov: ostarel, a sposoben Marcus Hamilton (Jeff Bridges), ki mu upokojitev še ne diši, z velikim veseljem izpostavlja indijanske korenine svojega stoičnega sodelavca Alberta Parkerja (Gil Birmingham), žaljivke pa so, kot gledalec hitro spozna, zgolj sredstvo, s katerim prikriva naklonjenost. Lov, na katerega se podata policista, tvori jedro filma in med njim dodobra spoznamo tako strinjanja in nesoglasja obeh dvojic kot tudi načine, s katerimi jih poskušata odpraviti. Zato je neizogiben obračun, ki nastopi, ko četverica naposled trči, toliko bolj boleč in ganljiv.
V odlični igralski zasedbi izstopata vedno odlični Jeff Bridges in Chris Pine, ki se je z očitnim užitkom podal v svojo najbolj kompleksno vlogo doslej – vsekakor mu nudi več možnosti kot vloga kapitana Kirka, s katero ga mnogi samodejno povezujejo. Vizualno film ni pretirano stilističen, a mu ta izbira kvečjemu koristi; kljub minimalizmu je namreč imeniten in s pridom uporablja čudovite mehiške razglede. Nikdar mu ne bi pripisali pičlih 12 milijonov dolarjev proračuna. V scenariju, ki na prvi pogled ni pretirano zahteven, se nahaja marsikatera modrost: pripoved je resda preprosta, a nenavadno učinkovita. V sebi skriva mnoge podtone, med drugim idejo, da si dvojici navsezadnje nista pretirano različni, o močni čustveni vezi med bratoma in o odrešitvi, ki zanju ne more priti, o jasno nakazani želji po boljšem, poštenem življenju. Sama ga nista izkusila, a sta pred podobno usodo rešila naslednjo generacijo družine. Konec je poetičen in izjemno zadovoljiv, dodatno pa ga obogati krasen zaključni kader.
V filmu Za vsako ceno je izredno težko najti pomanjkljivosti, a se iz nekega razloga, morda zaradi neverjetno visokih pričakovanj, ki so jih sprožile pretekle reakcije, zdi malenkost precenjen. Vendar pa izjemno pozitivnega odziva kritikov in občinstva ne gre podcenjevati in ga tudi ni težko razumeti. Kombinacija izvrstne igre, lepega izgleda in učinkovitega scenarija naredi svoje – povrhu ne smemo pozabiti, da je film kljub ganljivosti tudi nadvse duhovit: premišljen humor lepo dopolnjuje marsikateri prizor, tudi tiste, v katerih ga gledalec najmanj pričakuje.
Napovednik za film:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=JQoqsKoJVDw[/embedyt]
