Vnetljivost človeških teles
Naslov: Prehodi (Passages) Režija: Ira Sachs Scenarij: Mauricio Zacharias, Ira Sachs Igralska zasedba: Franz Rogowski, Ben Whishaw, Adele Exarchopoulos Datum izida: 23. 1. 2023 (Sundance), 18. 12. 2023 (Slovenija) Ocena: 4/5
Osrednji lik Prehodov je nemški režiser Tomas Freiburg (Franz Rogowski), ki se na zabavi ob zaključku snemanja svojega najnovejšega filma zaplete z mlado učiteljico Agathe (Adèle Exarchopoulos), čeprav je poročen z dizajnerjem Martinom (Ben Whishaw). Naslednji dan svojemu možu ponosno naznani, da je prvič spal z žensko; še več, od njega pričakuje, da bo to sprejel. Toda Martin se počuti izdanega, njun zakon pa se znajde na preizkušnji, ko se izkaže, da Tomasov odnos z Agathe ni le enkratna avantura – Tomas celo trdi, da je vanjo zaljubljen. Ko si ljubimca omisli tudi Martin, to zamaje tla pod nogami Tomasu, razmere pa se še bolj zapletejo, ko Agathe zanosi in Tomas predlaga, da bi otroka vzgajali vsi trije skupaj.
Ljubezenska drama ameriškega režiserja neodvisnih filmov Ire Sachsa na inteligenten in duhovit način preizprašuje meje ljubezenskega odnosa ter nenehno spreminjajočo se naravo spolnosti in privlačnosti. Po vsej verjetnosti je režiser v zgodbo vnesel tudi nekaj avtobiografskih prvin: poleg tega, da je glavni junak režiser, Sachs s svojim možem živi v bližini svoje nekdanje partnerice, s katero skupaj vzgajata dvojčka. V razburkanih in dinamičnih Prehodih ljubezen ni olepšana, temveč je prikazana brutalno iskreno ter uteleša individualnost in egocentričnost sodobne družbe. Pri tem se film ne ukvarja s pojasnjevanjem predzgodbe, zato dejanja glavnih likov ocenjujemo, ne da bi poznali njihova ozadja in motivacije. To deluje osvežujoče in ponuja izziv, saj postanemo aktivni udeleženci zgodbe, ki jo moramo nenehno sami interpretirati. Pravil in meja Tomasovega in Martinovega zakona nikoli zares ne spoznamo, lahko samo sklepamo, da Tomasovo početje v filmu ni izjemen primer, le nikoli prej ni šlo tako daleč. Pomenljive so Martinove besede, da se to zgodi vsakič, ko Tomas konča snemanje filma, le da je na to pozabil. Vsak drobec, ki nam ga film razkrije, v nas vzbudi zanimanje in čustveni odziv, najsibo ta negativen ali pozitiven.
Prehode zaznamujejo privlačnost, intima in raznovrstna ljubezen. Toda film bi bil tak tudi brez eksplicitnih prizorov, kot je denimo dvominutni prizor seksa med Tomasom in Martinom. Ta izstopa iz več razlogov, njegov namen pa ni le šokirati občinstvo, temveč ima tudi globlji vsebinski pomen, saj plastično prikaže, kaj povezuje protagonista. “Pogrešam biti z moškim”, skoraj patetično potarna Tomas. Agathe mu namreč ne more dati tistega, kar dobi od Martina. Poleg tega Tomas na Martina gleda kot na svojo sorodno dušo, življenjskega partnerja, ljubezen svojega življenja, medtem ko je Agathe njegova ljubezen danega trenutka. Tomasov način delovanja je le sledenje lastnim željam, muham in nagonom, toda to se poruši v trenutku, ko začnejo ljudje okoli njega početi enako. Sebi dovoljuje vse, drugim pač ne. Želi si čedalje več in vedno tisto, česar nima, dokler ohranja nadzor nad tistim, kar že ima. Navajen je, da dobi, kar hoče, hoče pa imeti vse. Njegova brezbrižnost do čustev drugih se meša z ljubosumjem, ki ga v njem zbudi Martinov novi ljubimec. Ljubosumen pa ni le Tomas, temveč tudi Martin in Agathe. Tudi onadva hrepenita po nečem, česar ne moreta imeti, saj jima Tomas ni zvest in se morata nenehno boriti za njegovo pozornost. Protagonisti Sachsove drame so kompleksni in temu je dorasla tudi igra. Če je nemški igralec Franz Rogowski v filmih, kot sta Velika svoboda (Große Freiheit, Sebastian Meise, 2021) in Tranzit (Transit, Christian Petzold, 2018), navduševal, v Prehodih naravnost blesti. Namesto kot karikaturo toksičnosti in narcisoidnosti utelesi Tomasa kot univerzalen prikaz naših najbolj sebičnih in domišljavih nagonov, ki pa jih scenarij hkrati ne demonizira. Ravno nasprotno se Sachs poigrava s tem, kako globoko smo pripravljeni pobrskati, da bi našli vsaj kanček empatije in razumevanja za Tomasa. Obenem pred nas postavi ogledalo in nas sprašuje, koliko sebe lahko najdemo v njegovem protagonistu.
Ira Sachs pravi, da so Prehodi zanj akcijski film, takšen, ki govori o vnetljivosti človeških teles. Ko pridejo v stik, trčijo drugo ob drugega in se nato spremenjena razidejo. Martin in Agathe ljubezenski trikotnik zapuščata ranjena, a nedvomno spremenjena. Njuna zmaga, ki sicer na prvi pogled deluje bolj kot predaja, je v tem, da ne bosta ponovila istih napak, Tomas pa jih najverjetneje bo. Zanj težko rečemo, da ga je razhod spremenil, še manj pa, da se je iz svojih dejanj karkoli naučil. Njegova divja vožnja s kolesom ob koncu filma je metafora za njegovo navigiranje življenja, zato ob sebi potrebuje ljudi, kot sta Martin in Agathe, da uravnovesijo njegovo ravnanje. A ko ga oba ljubimca zavrneta, nima več nikogar, ki bi ublažil njegov padec. Onadva mu najverjetneje ne bosta več dala priložnosti, da bi ju prizadel, toda to še ne pomeni, da se Tomas po tem ljubezenskem porazu ne bo več pobral in našel naslednjega plena. Tako pač Tomas deluje, posamezniki, kot sta Martin in Agathe, ki predstavljata ne le racionalnejši, temveč tudi občutljivejši in bolj empatičen pol Tomasovemu kaosu, pa so prepuščeni na njegovo milost in nemilost. Dinamika vseh treh likov je kot ples, nevaren in nepredvidljiv, poln burnih čustev in zmede. Prehodi tako ne prikazujejo še enega klasičnega ljubezenskega trikotnika s predvidljivimi zapleti in preobrati, temveč gre za sodoben in surov prikaz ljubezenskega kaosa.
Uredil: Alen Golež
Lektoriral: Grega Pignar
