Valle Verde
Datum izida prve epizode : 6. oktober 2022
Avtor: Alluvium
Valle Verde je spletna animirana serija o videoigri, ki v resnici ne obstaja. Umešča se v spletni žanr posnetkov namišljenih videoiger, v katerih strašijo nadnaravne sile. Najbolj odmevno delo v tej zvrsti, iz katerega Valle Verde nedvomno črpa velik del svoje inspiracije, je Petscop, ki je prav tako na Youtubu izhajal med leti 2017 in 2019. A korenine zgodbe o videoigri, v kateri straši, se vijejo dlje v preteklost, saj so se pravzaprav razrasle ob fenomenu amaterskega spletnega pripovedništva creepypasta formata. Ta je nastal s pripovedovanjem srhljivih zgodb na forumih, ki so se zlahka razširile s funkcijo copy & paste. Pri teh podvigih v digitalnemu pripovedništvu je zaznaven učinek brisanja meje med realnostjo in fikcijo, saj poskušajo gledalca do neke mere prepričati, da je videoigra, ki jo gleda na svojem ekranu, del njegovega sveta in del njegovega otroštva. Ta efekt spletno grozljivko navda z enovito sposobnostjo igranja z občutkom digitalne nostalgije. Valle Verde je v tem izvrsten in ga zato lahko kljub njegovi novosti postavim na reprezentativni vrh tega podtalnega mikrožanra.
Zgodba na začetku sledi ustaljenim potem. Spoznamo se z upravljalcem Youtube kanala Alluvium, ki v parku pod drevesom v Buenos Airesu najde video kaseto. Nekdo jo je zakopal, očitno za zaščito pred tem, kar se skriva v njej. Kliše zaklete videoigre, ki se vleče skozi spletne zgodbe o duhovih in demonih že od leta 2010 z Ben Drowned, bi lahko označil za pretečenega in dolgočasnega, ampak Valle Verde se svojih creepypasta korenin ne sramuje, temveč jih povzdiguje v pastiš in jih uporablja kot podlago ter odskočno desko, namenjeno raziskovanju novih tematik, ki se jih dobra stara zgodba o zakleti igri še ni dotaknila. Ob ogledu posnetka s kasete se že takoj srečamo s tekstom, ki razlaga, da je posneto nastalo v sklopu iskanja »anomalij« v računalniškem programu in tako preprosto, a učinkovito vstopimo v srhljivo atmosfero sveta, kjer za običajnimi stvarmi stojijo nepojasnjene skrivnosti. Posneto je namreč igranje videoigre Valle Verde, ki naj bi bila narejena leta 1997 na Japonskem za prvo Playstation konzolo. Raziskovalci, ki jo igrajo, uporabljajo napravo, ki konzolo neposredno poveže z njihovimi možganskimi valovi.
Avtorjevo poigravanje z občutkom nostalgije je očitno že iz samega začetka. Uvodno špico igralčevega lika, ki se preseli v idilično mestece, poseljeno z antropomorfnimi živalicami, spremlja sanjava glasba in barve, ki so sicer žive, a zaradi vizualnih efektov, ki poustvarjajo iluzijo posnetka s kasete, delujejo sprane in ustvarjajo učinek starega sladko-grenkega spomina. Zelo hitro pa se taista sanjavost sprevrže v podoživljanje nočne more, ko igralec po pogovoru s koruptivnim županom mesta spozna, da so v igri ujete duše petih otrok. Njihovi obrazi ob praznih oblačkih teksta so izprijeni in zaglitchani v strahotne pojave. Te so podobne srhljivim slikam, ki so si jih v mojem otroštvu mnogi otroci pošiljali po internetu, če so želeli šokirati svoje vrstnike. Taki prikazi šok-groze v serijo sicer zakoreninijo creepypasta vzdušje, ki pomaga prenesti v ospredje tisti občutek digitalne nostalgije, a dejanski strah gledalec veliko bolj učinkoviteje doživlja ob sprehajanju skozi razne sprevržene in nadrealistično komponirane digitalne pokrajine. Zgodba napreduje s kompilacijo takih kratkih eksploracij čudnih videoigrskih področij, njena povezovalna nit pa ostanejo mučene duše ujetih otrok in boj z zloveščimi silami, ki nadzorujejo potek igre. Tako igralec v nadaljevanju serije potuje skozi področja, močno prepredena s krščansko simboliko, ki strah v grozljivki navdajo s kozmično razsežnostjo. Igralec se srečuje tako s silami zla kot silami dobrega, razumljenih skozi prizmo umetne inteligence in tehnologije na splošno.
Valle Verde se zelo dobro igra z idejo, da bi ta igra lahko bila ena izmed tistih, ki smo jo mi, gledalci, igrali ob prelomu tisočletja. Gledalca delo s pozornostjo do podrobnosti prisili, da videoigro ponotranji kot »eno izmed tistih starih iger«. Iluziji doprinese vizualna slogovna usmerjenost, ki pa sicer ni specifična prvemu Playstationu, ampak je mešanica mnogih različnih vplivov. Sama grafična zmogljivost igre s preveliko frekvenco kadrov na sekundo in preveliko grafično resolucijo bolj spominja na zgodnje igre za Playstation 2 in podobne konzole »šeste generacije«. Valle Verde je stilističen amalgam videoiger tako iz poznih devetdesetih kot tudi zgodnjih dvatisočih, čeprav med njimi obstaja nekolikšen tehničen prepad. Delo uspe ta prepad premostiti s sklicevanjem na nek specifičen kolektivni nostalgični spomin, ki domačno videoigro otroštva obarva z retro oznako in zabriše vse tehnične meje. Občutek igranja retro videoigre pri čaranju iluzije prevzame prednost pred popolno zgodovinsko zvestobo.
Iluzija čaranja domačnosti in občutka nostalgije je očitno namerna, saj se povezuje z avtorjevim argentinskim poreklom. Poleg krščanske v delu prevlada tudi simbolika, ki je specifična argentinski kulturi in najbolj prominenten otrok, ujet v videoigri, je kanonično Argentinec. Avtorjeva nostalgija je zato osnovana v specifičnemu prostoru in času. To je bil čas, ko so otroci v Argentini odraščali z igrami prvih dveh Playstationov in Nintendo konzol, hkrati pa tudi skozi posledice brutalne diktature, vzpostavljene skozi ameriško operacijo Kondor, ki pa se je zaključila z desetletji novih neoliberalnih reform, ki so dolgotrajno samo še večale nestabilnost in neenakost. Zato je Valle Verde težko ločiti od posebnega latinskoameriškega kulturno-političnega konteksta, ki obarva večji del avtorjeve tehnološke mistike. Iz tega konteksta prihaja tudi zelo močan krščanski simbolizem v delu, saj je krščanstvo, predvsem katolištvo, skorajda sestavni del latinskoameriške identitete. Teh majhnih krščanskih referenc je mnogo, od svetopisemskih zgodb do krščanske zgodovine.
Avtor tako predstavi tehnologijo kot polje, na katerem se odvija duhoven spopad, prepleten s tematikami spomina in nostalgije, osredinjene na argentinski kulturno-politični kontekst. Ta je pa instinktivno razumljiv tudi s perspektive globalnega subjekta digitalne dobe. Z izbiro videoigre poznih devetdesetih in zgodnjih dvatisočih let za podlago eksploracije duha avtor (vsaj med demografijo splošnih gledalcev tovrstnih grozljivk) doseže zelo dober učinek razbitja krinke domačnosti, ki služi v prid občutka nenadne groze. Videoigra, ki se pretvarja, da je resnična, nas zvabi v njeno sprejetje kot dela našega vsakdanjega okolnega sveta, nakar se zaobrne na glavo in postane del kontrastno tujih in nadrealnih vročičnih sanj. Močna religiozna tematika ponekod meji na krščanski fanfiction in bo zato morda odvrnila nekatere gledalce, drugi pa lahko v njej prepoznajo bolj aplikabilne eksploracije fenomenov upanja, pravičnosti in krivde. Ti se, vsaj konceptualno, dobro povezujejo s političnimi konotacijami dela kot predstavitve temeljnega sodobnega latinskoameriškega izkustva.
Valle Verde izstopa na področju analognih grozljivk s svojim svežim pristopom k ustaljeni formuli, hkrati pa tudi z visoko ravnjo tehnične kakovosti. Avtor namerava zgodbo nadaljevati, zato se zastavlja vprašanje, če mu bo uspelo do konca izvesti uspešno sintezo tematik tehnologije, politike in duhovnosti, kar se lahko izkaže za velik zalogaj.
Uredil: Alen Golež
Lektorirala: Saška Maček
