Usodna noč (The Night of, 1. sezona)
Steven Zaillian (Misija – Nemogoče, Ameriški gangster, Vsi kraljevi možje, Dekle z zmajskim tatujem) in Richard Price (Barva denarja, Shaft, Skrivna naveza) sta enkrat za vselej pokazala, da je scenarij lahko izviren, četudi sama zgodba ni. Vse od likov do drobnih motivov je na meji s klišejskim, vendar surova moč Usodne noči očara in gane spričo počasnega in naravnega stopnjevanja tempa. Zaillianu, ki je režiral osem od devetih epizod miniserije, in hrvaškemu kinematografu Igorju Martinoviću (House of Cards, Man on Wire) je uspelo ujeti otožno bistvo serije – pravni sistem je tisti, ki ustvarja kriminalce in jih kasneje kaznuje. Usodna noč je dragulj žanrske naracije, ker sta veterana filmskih in televizijskih trilerjev Zaillian in Price ustvarila serijo, ki je obenem nihilistična, resnična in ganljiva.
Naz (Riz Ahmed) je priden študent muslimanskega porekla, ki med potjo na zabavo sreča zapeljivo in zagonetno Andreo (Sofia Black-D’Elia). Končata v postelji. Naz se zbudi v njeni kuhinji, ne da bi se spomnil, kako je prišel tja, a kmalu odkrije, da je nekdo ponoči do smrti zabodel Andreo. Prestrašen zbeži, vendar ga policija po naključju zaustavi zaradi vožnje pod vplivom zdravil. Naz v žepu nosi nož, ki ga je vzel, potem ko je našel Andreo mrtvo, in bi bil lahko morilsko orožje. Kljub temu, da gre za osrednji dogodek, ki služi kot sprožilni moment vseh naslednjih, je Andrein umor najbolj nezanimiv del serije. Na prvi pogled morda ni takoj jasno, kaj je zares razburljivo v trilerski drami, ki se od samega začetka sklicuje na najmanj presenetljive topose tega žanra: izkušen, spreten detektiv brez iluzij o človeški (ne)morali (Bill Camp), čudaški, a dobronameren in pronicljiv odvetnik (John Turturro), oportunistični odvetniki impozantne odvetniške firme (Glenne Headly), migranti iz Pakistana, ki se komaj preživljajo z vožnjo taksijev (Peyman Moaadi), mafijski šef, ki je v duši sentimentalen, čeprav iz zapora kraljuje nad getom (Michael Kenneth Williams), pametna in poštena, a naivna punca, ki se zaljubi v protagonista (Amara Karan) itn. Toda medtem ko se zgodba razpleta, postaja čedalje bolj razvidno, da Zaillian uporablja za prikaz glavnega sporočila uporablja klišeje. Kot bi neposredno nagovarjal gledalca, Zaillian izpostavlja, da je Nazova usoda nujno tragična ravno zato, ker je odvisna od banalnih okoliščin.
Riz Ahmed se je izkazal za osupljivo talentiranega igralca. Ahmed s svojo igro postopoma gradi Nazov značaj skladno s tempom celotne serije. Naz se razvija od prototipnega ameriškega piflarja, ki pomaga športnikom z domačimi nalogami, do previdnega spremljevalca zaprtega mafijskega šefa. Takrat mu ni več mar, ali je kriv ali nedolžen, saj se briga le za to, da bi v zaporu preživel še en dan. Prva epizoda Usodne noči kronološko in podrobno spremlja kratko poznanstvo Naza in Andree. Režiser od ravne in metodične naracije odstopi samo enkrat, in sicer ko izpusti ključni zaplet – umor. S tem ko serija nikoli neposredno ne pokaže, kaj se je na usodno noč dejansko zgodilo z Nazom in Andreo, pristransko varuje svojega protagonista pred sumi vseh ostalih likov. Prizor na koncu sezone, ko se Naz spominja Andree, medtem ko v ozadju Roberta Flack poje »first time ever I saw your face«, je redek trenutek veličastne patetike, ki napoveduje prihodnost izgubljenega človeka.
Napovednik za 1. sezono:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=nRJOpdPuWl4[/embedyt]
