Usoda: saga o Winxu (Fate: the Winx Saga)
Ustvarjalec: Brian Young Igralska zasedba: Abigail Cowen, Hannah van der Westhuysen, Precious Mustapha, Eliot Salt, Elisha Applebaum Datum izida: 22. 1. 2021 (Netflix) Ocena: 5
V luči slabega odziva na morebitno serijo The Powerpuff Girls se ozrimo na letošnjo odmevno adaptacijo popularne risanke Winx Club. Usoda teh nesrečnih vil še ni zaključena, saj je že napovedana druga sezona.
Serija ni kontroverzna le zaradi pričakovanj ljubiteljev risanke, ki na tovrstne priredbe že tako gledajo z upravičeno mero skepticizma; padale so tudi obtožbe rasne diskriminacije. Očitki so leteli predvsem na kasting Muse in Flore, likov vzhodnoazijskega (Musa naj bi bila osnovana na Lucy Liu) in latinskoameriškega (Flora, po Jennifer Lopez) porekla. Muso upodablja Evropejka Elisha Applebaum, Floro so za zdaj zamenjali z njeno na novo vpeljano (belo) sestrično Terro (Eliot Salt). Zlodejske trixice nadomesti ena sama, Beatrix (Sadie Soverall), Tecne pa sploh ni.
Zgodba se začne z Bloom (Abigail Cowen), ognjeno vilo, ki še ni povsem seznanjena s svojim poreklom. Vseli se v internat magične šole Alfea, kjer spozna Stello (Hannah van der Westhuysen), Aisho (Precious Mustapha), Terro in Muso. Skupaj odkrivajo svoje vilinske moči in se s kolegi specialisti soočijo z nevarnostjo, ki preti Alfei.
Dekleta se ne spoprijateljijo zlahka, saj so za razliko od risanke nove winxice nekoliko bolj najstniške; Stella je sprva vzvišena in nedostopna, Musa pa zaradi empatičnih sposobnosti predstavljena kot mizantrop. Beseda »zamorjene« je morda groba, a žal je tak tudi sam kliše zlobne najstnice, ki počasi postaja vse manj učinkovit. Kot ljudje z očitnimi hibami in brez neprestanih nasmeškov so seveda pristnejše. Vprašanje je, v kolikšni meri je stremljivost k pristnosti, odraslosti in poistovetenju (predvsem mladih gledalk) pri tej in podobnih priredbah potrebna. Govorimo o vilah in animirani predlogi, s katerimi je večina ciljnega občinstva že seznanjena. Z zvestejšo posodobitvijo že uspešne formule bi si nenazadnje tudi naložili manj dela.
Vizualna podoba vil in čarobnega sveta (Otherworld) ni povsem napačna, ne vpije pa ravno »winxice«. Sama preobrazba v vilinsko podobo – tj. podobo bitja s krili, ki čara – je neznatna in razblini še zadnja pričakovanja zgledovanja po risanki.
Če povzamemo, je Usoda: saga o Winxu najstniška drama v obliki, ki smo je vajeni danes (podobna denimo seriji Riverdale). Najstnice v njej čarajo. Kot adaptacija znane risanke žal učinkuje leno in površno in je verjetno lažje prebavljiva za tiste, ki winxic ne poznajo od prej.
Lektorirala: Nataša Martina Pintarič
