Umazani, močni, dostojanstveni
Naslov serije: Fallout Avtorja serije: Geneva Robertson-Dwore in Graham Wagner Režija: Jonathan Nolan, Clare Kilner idr. Scenarij: Chaz Hawkins, Geneva-Robertson-Dworet, Graham Wagner idr. Fotografija: Stuart Dryburgh, Teodoro Maniaci, Alejandro Martínez, Dan Stoloff Igralska zasedba: Ella Purnell, Aaron Moten, Walton Goggins, Moises Arias, Kyle MacLachlan, Sarita Choudhury Datum izida: 10. 4. 2024 (Prime Video) Ocena: 4/5
Fallout je TV-serija z izvirno zgodbo, umeščena v ustaljeni svet istoimenske serije videoiger. Ta stoji na preseku žanrov jedrske postapokalipse in ameriškega retrofuturizma iz petdesetih ter šestdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za svet, ki je že doživel en konec, zdaj pa se optimizem iz preteklosti vrača vanj v spačeni, a hkrati nadvse duhoviti podobi. Pretekel blišč in sedanja beda hodita z roko v roki, vse od hišnih služabniških robotov, ki so zdaj ubijalski stroji, do rimskih legionarjev z oklepom, sestavljenim iz uničenih dresov za ameriški nogomet. Ta navidez protislovna združitev brezupne pušče, po kateri strašijo tako pošasti kot ljudje, z odmevom naivnega zaupanja ljudi v prihodnost iz zlate dobe ameriškega kapitalizma (in začinjena z veliko črnega humorja), določuje tonalno atmosfero Fallouta, ki jo ustvarjalci uspešno prenesejo iz videoiger v igrano serijo.
Zgodba se v prvi vrsti osredotoča na tri protagoniste, ki se jim poti v Kaliforniji večkrat križajo med iskanjem skrivnostne naprave, ki naj bi se nahajala v glavi znanstvenika, pobeglega iz fašistične organizacije »The Enclave«. Prvega spoznamo Cooperja Howarda (Walton Goggins), znanega tudi kot »The Ghoul«, ki je od začetka nuklearne apokalipse uspel preživeti več kot 200 let zaradi procesa delne zombifikacije, ki ga v svetu Fallouta povzroča radioaktivno sevanje, in ki ga navdaja z regenerativnimi sposobnostmi. Pred vojno je Howard delal kot hollywoodski igralec v vesternih, zdaj pa v radioaktivni puščavi udejanja svoj kavbojski alter ego v vlogi lovca na glave. Njegov etos je utelešenje neizprosnega divjega zahoda nuklearne apokalipse, kjer je surovi individualizem najučinkovitejše orodje za preživetje. Zato skozi glavnino serije prihaja v konflikt z drugo protagonistko, Lucy (Ella Purnell), ki prihaja iz enega izmed ogromnih razkošnih bunkerjev, ki jih je pred jedrsko vojno zgradila korporacija Vault-Tec. Ko njeno varno zatočišče napadejo plenilci in iz skrivnostnih razlogov ugrabijo njenega očeta ter vodjo bunkerja (Kyle MacLachlan), mora Lucy oditi na površje in zoperstaviti svoj privilegiran in naiven pogled na svet kruti realnosti. Tretji protagonist je Maximus (Aaron Moten), mladi oproda vitezu iz militantne verske organizacije Brotherhood of Steel, ki kopiči tehnologijo, da je množice ne bi znova napačno uporabile. Maximusov pristop k reševanju problemov ubere nekakšno srednjo pot med Ghoulom in Lucy, saj njegovo nasilje združi z njenim naivnim idealizmom.
Reševanje zagonetnih etičnih problemov pomembno zaznamuje pripovedne niti Fallouta, kar je stalnica tudi v večini videoiger iz franšize. Kjer je okvir pripovedi vedno dokaj preprost in se osredinja na iskanje t. i. MacGuffina (čip za filtracijo vode v prvi Fallout videoigri in skrivnostna naprava v seriji), njena globina izhaja predvsem iz raznovrstnih krajev in situacij, v katerih se liki (ali igralec igre) znajdejo in ki jih pogosto prisilijo v težke odločitve. Zanimivo je videti, kako se trije protagonisti, ki so si med seboj zelo različni, soočajo s problemi v svetu, kjer sta kaos in civilizacija nenehno v boju drug z drugim. Oba mlada protagonista skozi prvo sezono tudi rasteta in se spreminjata, medtem ko pri večstoletnem Ghoulu skozi flashbacke spoznamo vselej nove plasti in nianse njegove osebnosti in preteklosti. Kot najmanj zanimiv lik izstopa Lucy, ki je kljub svoji naivnosti predstavljena kot vsesplošno genialna in prepogosto zapade v kliše, zaradi katerega trpijo tudi nekatere Fallout videoigre. To je lik, ki se znajde v neizprosnem svetu, a je neuklonljiv heroj in tudi ultimativno moralni zmagovalec, ker je civiliziran nasproti barbarom. V primerjavi z drugimi klišeji, ki se jih serija poslužuje in ki so popolnoma primerni v kontekstu tovrstne satire, je ta tematsko neskladen s svetom, kjer je propad civilizacije posledica prav neherojske objestnosti »civiliziranega« človeka.
Še bolj kot po zgodbeni plati pa serija v adaptaciji videoiger blešči po avdiovizualni plati. Filmski seti, kostumi in rekviziti so vsi izvrstno izdelani z veliko pozornostjo do podrobnosti in zato zelo dobro učinkujejo k oživljanju tega sveta, ki smo ga doslej videli le skozi 2D in 3D računalniške podobe. Serija je igram zvesta tudi v nasičenih prikazih nasilja. V igrah in v seriji je krvavo hipernasilje hkrati element, ki poudarja grobi realizem apokalipse, in humorno sredstvo, ki tematiko povzdiguje nad ta realizem, saj njegova absurdna nasičenost satirizira spektakel vojne v ameriški kulturni industriji. Vse skupaj spremljajo ikonične ameriške popularne pesmi iz 50ih, ki so postavljene ob bok čudovitim izvirnim kompozicijam v stilu epskih orkestralnih pesmi iz videoiger.
Pod črto je Fallout zelo uspešen projekt adaptacije istoimenskih videoiger, s preprosto, a privlačno zgodbo, ki je več kot zmožna v svoj svet brez zadržkov popeljati tudi širše občinstvo in navdušence znanstvene fantastike, ki v tem žanru poleg družbene kritike iščejo tudi humor in kak osvežujoči kanček optimizma.
Uredil: Alen Golež
Lektorirala: Saška Maček
