12. 4. 2015 / Film/TV

Time Lapse (rež. Bradley King, 2014)

Naredimo kratek miselni eksperiment. Recimo, da imate možnost komunicirati s samim seboj iz preteklosti. Kaj bi si povedali? Je prihodnost lepa ali niti ne tako zelo? Ali pa bi vas morda bolj kot morebitna preteča svetovna katastrofa zanimala zmagovalna loterijska kombinacija? Kakorkoli že, bilo bi koristno, pa četudi bi lahko poslali sporočilo le en dan v preteklost in bi bilo to sporočilo povrhu vsega v obliki polaroidne fotografije, mar ne?

Film Time Lapse dovoli gledalcu raziskovanje te (na videz) preproste ideje. Seveda pri tem ne moremo biti pretirano presenečeni nad krhkostjo in minljivostjo človeške dobrote, sploh takrat ne, ko gre za denar, lahko pa vendarle z zanimanjem opazujemo, kako spremenjena »pravila igre« od vsakdanjega življenja treh sostanovalcev zahtevajo več človečnosti, kot jo premorejo. Poglavitna odlika filma je odsotnost moraliziranja; le-to namreč nadomešča poročevalsko prikazovanje sebičnosti, ki se zdi na vrhuncu Kingove stvaritve že kot čisti sine qua non. Zgodba navkljub nekaterim pričakovanim obratom mestoma pošteno preseneti, hkrati pa ostane gledalcu dovolj časa in manevrskega prostora za druga pomembna eksistencialna vprašanja, ki so nadvse elegantno vpeta v sicer dokaj minimalistično zgodbo.

 

IMDb: http://www.imdb.com/title/tt2669336/

Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/time_lapse_2015/

Time Lapse