22. 2. 2022 / Film/TV / Recenzija

The Woman in the House Across the Street from the Girl in the Window

Režija: Hugh Davidson, Larry Dorf, Rachel Ramras, Michael Lehmann
Igralska zasedba: Kristen Bell, Michael Ealy, Tom Riley, Mary Holland, Shelley Hennig
Datum izida: 28. januar 2022 (Netflix)
Ocena: 8

Netflixovi naročniki vedo, da je marsikatera originalna serija te produkcijske hiše sestavljena iz epizod, ki trajajo približno eno uro, ena izmed njihovih najnovejših miniserij, The Woman in the House Across the Street from the Girl in the Window, pa obsega le osem tridesetminutnih epizod. Čeprav so epizode tako kratke, pa je njen naslov nenavadno razpotegnjen. Zakaj? Da je že takoj jasno, da gre za parodijo.

Serija je istočasno drama in duhovita satira filmov, kot sta npr. Dekle na vlaku  (The Girl on the Train, 2016) in Ženska v oknu (The Woman in the Window, 2021). Na subtilen način se posmehuje žanru psihološkega trilerja, ki vključuje nemalo klišejev – od malomeščanske ženske, ki preveč rada pije vino, hkrati pa jemlje tablete in ima zato bujno domišljijo (pa tudi kakšno halucinacijo), do sumljivega, a očarljivega soseda, zločina, ki se mogoče sploh ni zgodil, in nazadnje šokantnega preobrata. Nadaljevanka ima namreč vsega tega v preobilju, in četudi je posmeh komaj opazen, ne razočara.

Glavno vlogo v seriji igra Kristen Bell. Zelo spretno – z ravno pravo mero resnobnosti in hkrati humorja – upodobi Anno, ločeno slikarko, ki živi v veliki hiši v predmestju in žaluje za svojo hčerko, ki je umrla na tako absurden način, da gledalec temu komaj verjame. Trpi za ombrofobijo (strahom pred dežjem), popije vsaj nekaj kozarcev vina na dan in iz udobja svojega doma cele dneve opazuje ulico in sosede. V hišo čez cesto se vseli čeden vdovec s svojo hčerko in Anna se z njima hitro spoprijatelji. Nato pa je neke noči priča umoru – tako vsaj misli, vendar je težava v tem, da ji zaradi njene situacije nihče ne verjame. Anna je kljub temu prepričana, da se je umor res zgodil, in se zato odloči, da bo prišla skrivnosti do dna.

Zgodba ima veliko norih zapletov in razpletov, vendar so šale pretanjene in absurdnost je prepletena z resnostjo. Tudi končni obračun je popolnoma odštekan in histerično neverjeten, hkrati pa lepo zaključi zgodbo. Kljub temu, da je serija parodija, je v njej lepo uravnovešen tudi aspekt drame, saj se v pripovedi skriva ravno prava mera psihološkega trilerja. Tako serija prikazuje karikaturo tega žanra, hkrati pa podaja zagotovilo, da ta sam po sebi ni neumen.

Lahko bi rekli, da je glavna vloga sicer samo ena, saj se Kristen Bell pojavi v skoraj vsakem prizoru, nekateri pa prikazujejo samo njo in nikogar drugega. Odigrati nekaj takega in ves čas obdržati pozornost gledalca zna biti za igralca trd oreh, vendar je Bell temu več kot kos. Je ena izmed tistih igralk, ki tudi individualno z lahkoto zavzamejo ekran in prepričljivo uprizorijo lik. V tej seriji je imela še toliko težjo nalogo, saj je morala svojo vlogo odigrati resno, čeprav je bil cilj nadaljevanke (med drugim) komedija. Ravno zaradi njene kvalitetne upodobitve žalujoče mame, ki se tekom zgodbe spremeni v sposobno detektivko (kar igralki ni tuje, saj je poznana po svoji vlogi v detektivski seriji Veronica Mars (2004–2019), je serija tako zanimiva in harmonična. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi na njene soigralce, ki v stranskih vlogah blestijo, pa čeprav nastopajo precej redkeje kot ona.

Opozoriti je treba, da The Woman in the House Across the Street from the Girl in the Window ni za vsakogar. V njej bodo uživali gledalci, ki znajo razumeti in ceniti resnobno upodobitev protagonistov v satirični seriji, katere namen je nasmejati. Takšno občinstvo bo absurdno zgodbo vzljubilo, drugačno pa jo bo zaradi tega zasovražilo. Za konec še nasvet za gledalce: če vas naslov ne pritegne in vsaj malo nasmeji, potem morda raje dvakrat premislite, ali si boste serijo ogledali.


Lektorirala: Ivana Rosa