Spiderhead
Režija: Joseph Kosinski
Igralska zasedba: Chris Hemsworth, Miles Teller, Jurnee Smollett
Ocena: 6
Datum izida: 17. junij 2022 (Netflix)
Uvodna špica Spiderheada, najnovejše med Netflixovimi produkcijami, ki računajo na to, da bodo gledalce pritegnile predvsem z zvezdnikom_co ali dvema, v tem primeru s Chrisom Hemsworthom in Milesom Tellerjem, jasno začrta osnovne koordinate zgodbe. Težko dostopna futuristična stavba sredi neokrnjene narave, neformalno, a elegantno oblečen moški, ki z nasmehom na obrazu s klikom na telefon odpre težka kovinska vhodna vrata … Očitno imamo opraviti z bogatim, morda celo genialnim vizionarjem, ki daleč stran od oči javnosti na svojo roko spreminja svet. Ali pa je tak vsaj njegov načrt.
Ta vtis se tekom filma, ki je nastal po predlogi kratke zgodbe Georga Saundersa Escape from Spiderhead, izvorno objavljene v reviji The New Yorker, v veliki meri potrdi. Dogajanje v Spiderheadu je postavljeno v nekakšno alternativno zaporniško institucijo, kjer zločinci v zameno za boljše bivalne pogoje in več svobode sodelujejo pri testiranju eksperimentalnih drog. Te vodja zapora, vsaj na prvi pogled topel in nič hudega hoteč dr. Abnesti (Chris Hemsworth), s klikom na telefon injicira prek »MobiPaka«, konzole, pričvrščene na hrbte zapornikov_nic. S tem lahko v njih v trenutku vzbudi močne občutke ljubezni do kogarkoli, ki jim sedi nasproti, močen strah pred naključnimi predmeti, neustavljiv smeh ali pa intenzivno bolečino in trpljenje. Pred tem jih sicer vedno z živahnim glasom vpraša »Drip on?«, a se zdi to vprašanje, ki mu vedno sledi odgovor »Acknowledge«, bolj ali manj retorično.

Prizori intenzivnih emocij, ki delujejo tako rekoč na gumb, so precej neprijetni, tekom filma pa skupaj s protagonistom Jeffom (Miles Teller) postopoma odkrivamo tudi, da Abnesti – kakšno presenečenje – ne gara zgolj v dobro človeštva. Protokolarni komite, organizacija, ki naj bi njegovo delo nadzorovala, sploh ne obstaja, hkrati pa se izkaže, da z vsemi domnevno natančno premišljenimi eksperimenti Abnesti testira zgolj eno, skrivnostno in še mnogo bolj zloveščo drogo. Jeffu to seveda ni všeč in stvari vzame v svoje roke; dramatični zaplet, ki vodi v Abnestijev propad, pa vključuje tudi smrtne žrtve in novo, tokrat »pristno« ljubezen.
Onkraj zabavno otročjih imen za droge, ki jih razvija Abnesti, Spiderhead tako ni preveč izviren film. Lahko ga sicer gledamo kot študijo določenega tipa bogataškega vizionarja, ki poskuša zasledovanje lastnih interesov prikazati kot revolucionarno delo v skupno korist in ki ga še kako dobro poznamo tudi iz resničnega sveta. Pri čemer je tudi precej prepričljiv, predvsem zahvaljujoč Chrisu Hemsworthu, ki dobro zajame Abnestijevo manipulativnost, skrito za prijaznimi gestami, kolegialnostjo in nasmehi.
Obstaja tudi nekaj indicev, da gre film gledati kot satiro: prizori nasilja in spolnosti imajo namreč izrazito komičen ton, ki se ne ujema s sicer resnim vzdušjem filma in bi tako lahko kazal na to, da se ustvarjalci zavedajo, kako standarden film so posneli. A razen v teh nekaj prizorih nisem našel drugih indicev za to, hkrati pa tudi ni jasno, na kaj onkraj same vsebine filma naj bi takšna satira ciljala. Realnost, ki se skriva za Abnestijevo institucijo, je sicer brutalen proces privatizacije ameriškega zaporniškega sistema, znotraj katerega so možni še veliko hujši ekscesi kot Abnestijev (na primer suženjsko delo), a se zdi ta kontekst preveč oddaljen in kompleksen, da bi deloval kot relevantno ozadje pri gledanju filma.

Spiderhead ima tako nekaj zanimivih nastavkov, ki pa jih ustvarjalcem ni uspelo razviti v kaj več kot povprečen film. A me je bolj kot to, da sam film ni preveč razburljiv, razočaralo nekaj drugega. Spiderhead je namreč drugi projekt, pri katerem je sodeloval tudi leta 2020 ustanovljeni studio New Yorker Studios. Tega je, skupaj s podobnimi studii njihovih drugih znanih revij, kot so Vogue, Wired, Vanity Fair in GQ, ustanovilo podjetje Condé Nast z namenom razvijanja filmskega potenciala v teh revijah objavljenih zgodb. The New Yorker je namreč v preteklosti že doživel holivudski uspeh: po kratki zgodbi, objavljeni v reviji, je bil posnet film Gora Brokeback (Brokeback Mountain, 2005), po motivih enega od njihovih novinarskih prispevkov pa kultno Prilagajanje (Adaptation., 2002), sama revija pa je seveda inspirirala tudi lansko Francosko depešo (The French Dispatch, 2021). Glede na ta nabor, pa tudi kot zavzet bralec revije, sem tako pričakoval kaj več in ostal razočaran. Morda pa bo naslednjič bolje.
Lektorirala: Saška Maček