Soba (Room, rež. Lenny Abrahamson, 2015)
Nadarjeni kanadski igralec Jacob Tremblay je petletni Jack, ki je svet šele odkril, saj sta živela z materjo Joy (čustvena Brie Larson) zaprta v vrtni lopi pod terorjem posiljevalca »Old Nicka« (Sean Bridgers). Po osvoboditvi odkrijeta, da je lahko družba enako klavstrofobična kot njuna soba. Režiser istoimenski roman Emme Donoghue v film pretvori natančno in dosledno, oziroma se trudi ustvariti čim bolj nazorno vzdušje, ki je domišljeno nasprotje zbeganosti junakov. Pri tem mu pomaga izvrsten kinematograf, sicer znan po filmu Kraljev govor (The King’s Speech, 2010), Danny Cohen, brez čigar otožne in hladne svetlobe Abrahamson grenkega upanja ne bi uspel prenesti na film. Malce patetično razklana starša odigrata William H. Macy in Joan Allen, pri tem pa sta v nasprotju s sicer enako patetičnim tag lineom filma: »Love knows no boundaries«.
Preden je roman izšel, so ga ljudje resda cinično zavračali, saj so manično domnevali, da gre za izkoriščanje zgodbe Felixa Fritzla, otroka, ki do svojega petega leta ni odkril sveta, ker je njegov dedek v klet zaprl lastno hčer in jo posiljeval 24 let. Toda Felixova usoda je pisateljici služila le kot navdih, roman in film (Donoghue je napisala tudi scenarij) sta veliko več kot psevdodokumentarna opisa specifične tragedije avstrijske družine. Prizor iz filma, v katerem Jack prvič vidi nebo, v katero dotlej ni verjel, ostaja nepozaben.
IMDb: http://www.imdb.com/title/tt3170832/
Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/room_2015/
