Medved na koki (Cocaine Bear)
Režija: Elizabeth Banks Scenarij: Jimmy Warden Fotografija: John Guleserian Igralska zasedba: Keri Russell, Alden Ehrenreich, O'Shea Jackson Jr. Datum izida: 24. februar 2023 Ocena: 6
Film Medved na koki je navdihnjen z resničnimi dogodki iz leta 1985, ko je ameriški preprodajalec drog poskušal skočiti iz letala z več paketi droge vred. Zaradi nesreče s padalom mu je poskus spodletel in tako je štirideset paketov kokaina pristalo v gozdovih Knoxvilla, kjer je nanje naletel medved, jih pojedel in zaradi prevelikega odmerka poginil. Elisabeth Banks kot režiserko poznamo iz filmov Prava nota 2 (Pitch Perfect 2, 2015) in Charliejevi angelčki (Charlie’s Angels, 2019). Oba filma sta komediji, ki v ospredje postavljata žensko moč in sestrstvo. Banks se s triler komedijo nekoliko odmakne od sproščene igrivosti preteklih filmov in se posveti grozi, saj je glavna protagonistka filma medvedka, ki se odpravi na morilski pohod po gozdu.
Kljub zgledovanju po resnični zgodbi že uvodni prizor filma napove, da ton filma ne bo preveč resen. Preprodajalec drog poplesuje in iz zasebnega letala meče torbe polne kokaina na pesem rock skupine Jefferson Starship, Jane. Po montaži resničnih prispevkov iz leta 1985 se preselimo v gozdove Kentuckyja, kjer spremljamo popotnika Olafa (Kristofer Hivju) in Elzo (Hannah Hoekstra), ki sta ob pohodu na bližnji vrh ujeta v lahkoten pogovor o bližajoči se poroki. Takrat v daljavi zagledata medveda. Kmalu ugotovita, da z njim nekaj ni v redu, a je takrat že prepozno. Medved se požene za njima in pred Olafovimi očmi raztrga Elzo. Prizor se iz romantične idile v hipu spremeni v bizarno in kruto srhljivko, kar gledalcem požene kri po žilah in nam obljublja razburljivo nadaljevanje, kar bi od filma z naslovom Medved na koki tudi pričakovali.
Ker mora režiserka vpeljati like, ki bodo medvedu delali družbo v gozdni areni, se nadaljevanje filma nekoliko umiri. Na eni strani se na lov za izgubljenimi paketi kokaina podajo preprodajalci drog, ki so izgubili milijonske vsote denarja, za petami pa jim je policist. Na drugi strani se na dogodivščino v gozd odpravita tudi Dee Dee (Brooklynn Prince) in Henry (Christian Convery), otroka, ki se odločita prešpricati pouk, kar izve Dee Deejina mama Sari (Keri Russell) in se s pomočjo dveh gozdnih čuvajev poda za njima. Na tej točki se zdi, da film želi biti bolj racionalen in pomenljiv, kot je obljubljal začetek. Z vpeljevanjem montažnih sekvenc oglasov proti drogam iz osemdesetih let prejšnjega stoletja se zdi, da namiguje na problematiko vojne proti drogam. Hkrati poskuša nositi še sporočilo o pomenu družine in medsebojne ljubezni. Vse skupaj je začinjeno z variacijami začetnega prizora – komične situacije z zabavnimi dialogi, ki se zaradi medveda na koki prelevijo v bizaren krvavi pokol. Zaradi tega dobimo občutek, da se ustvarjalci filma niso znali odločiti, ali naj ima film nek globlji pomen ali naj ostane zgolj prikaz medvedjega morilskega pohoda. Že sam naslov oglašuje čisto norost in grozo, nekaj, kar je pač zanimivo videti na lastne oči, in iz začetnih prizorov je pričakovati, da bo film ponudil prav to, a se zaplete v iskanje metafor, ki se zdijo nesmiselne in za zgodbo nepotrebne.
Kljub temu je film s svojo zanimivo kombinacijo neusmiljenega pobijanja, karikiranih prizorov nasilja in hudomušnih dialogov nedvomno zabaven. Izvrstna je tudi igralska zasedba. Manj izkušeni igralci, kot so Scott Seiss v vlogi bolničarja Toma in otroška zasedba s Christianom Converyjem ter Brooklynn Prince, so prav tako odlični kot bolj znani del ansambla z Rayem Liotto in Keri Russell na čelu. Prav tako je animacija medveda ravno prav realistična, da doseže željen srhljivi učinek, in ravno prav fikcijska, da sovpada s domišljijsko naravo filma.
V celoti gledano film ne seže do kolen ikoničnim grozljivkam, kot je Žrelo (Jaws, 1975), kjer se strah in groza počasi stopnjujeta, dialogi in dinamika med liki pa sovpadajo z ritmom celega filma. V filmu Medved na koki takega mojstrstva ne izkusimo. Film bi težko primerjali tudi z drugimi komičnimi grozljivkami. Filma Zbeži! (Get Out, 2017) in Ameriški psiho (American Psycho, 2000) sta odličen primer tega, kako prepletati komedijo, grozljivko in hkrati obravnavati pomembno družbeno tematiko, a Medveda na koki ne moremo postaviti v isto kategorijo. Film na določenih točkah še najbolj spominja na nasilne razplete Tarantinovih filmov, polnih raztrganih in razstreljenih človeških udov in špricajoče krvi, ali na bizarnost filmov bratov Coen, kjer so liki vselej karikirani na čuden, skoraj strašljiv način, vendar se zgradba zgodbe in dialogov ne približata njihovemu nivoju. Medvedji napadi so sicer izredno grafični, ampak se jih gledalci hitro navadimo in nas kmalu ne presenetijo več. Dialogi med liki so sicer smešni, ampak ne najbolje premišljeni, zato večkrat izpadejo prisiljeno in iz ritma. Kljub temu pa je film zabaven in atraktiven ter primeren za sproščen ogled.
