Majhne stvari (The Little Things)
Režija: John Lee Hancock Igralska zasedba: Denzel Washington, Rami Malek, Jared Leto Datum izida: 29. januar 2021 (HBO) Ocena: 6/10
Majhne stvari je tipična ameriška kriminalna drama, katere najbolj izstopajoči lastnosti sta obetavna igralska zasedba in monoton pripovedni lok. Vključuje vsesplošno priljubljene motive policistov, zaznamovanih s težo razrešenih in nerazrešenih zločinov, serijskega morilca s prepoznavnim vzorcem morjenja mladih deklet ter nenavadnega osumljenca; preverjeno učinkovite elemente za uspešen triler. Na žalost pa jih režiser John Lee Hancock ne poveže v vznemirljivo celoto in s tem ne izkoristi njihovega sicer izpetega, a vendar precejšnjega potenciala.
Zgodba se že po napovedniku zdi precej klišejska; uveljavljen policist Joe Deacon (Denzel Washington) se vrne na kratek službeni opravek v Los Angeles, ki ga je pred leti zaradi osebnih razlogov zapustil. Tam spozna mladega, spoštovanega detektiva Jimmyja Baxterja (Rami Malek) in mu začne pomagati pri reševanju hladnokrvnega uboja, ki ga spominja na nerešen primer iz preteklosti. Na primer, zaradi katerega je doživel srčni zastoj in se ločil z ženo, na primer, ki ga zaradi njegove lastne usodne napake še vedno preganja. Glavni (a nikoli videni) antagonist je iskani morilec šestih deklet, ker pa vsaka kriminalka potrebuje tudi osumljenca, je Hancock v to vlogo predvidljivo in prikladno postavil Jareda Leta. Njegov lik, Albert Sparma, je z zbiranjem podatkov o zločinih obseden samotar, prostovoljno potisnjen na rob družbe. V resnici je sam po sebi bolj zanimiv od vseh kvazi zapletov, ki smo jim priča. Je provokator, ki ga vzburja izzivanje policije, zato se preko miselnih iger neoprijemljivo poigrava z zakonom in redom.
Dogajanje je očitno postavljeno v devetdeseta in po nekaterih motivih ambiciozno spominja na detektivske uspešnice tistega časa, predvsem na Seven (oglaševan tudi kot Se7en, 1995); sledi dvema policistoma z različnim pristopom k reševanju primerov in s klasično, rahlo tekmovalno, a skrbno dinamiko. Moči združita, ko se starejši vrne v mesto, kjer z mlajšim, ki še ne pozna vseh temnih plati tega poklica, neutrudno delata na primeru. Vsaj eden od njiju se zaradi psihičnega napora in hladno manipulativnega govora antagonista nujno zlomi in sam prestopi prag etično sprejemljivega. V nasprotju z večnimi uspešnicami se The Little Things niti najmanj ne osredotoča na kvaliteto zgodbe, temveč na emocionalno breme in psihično težo policijskega dela. Zabriše mejo med dobrimi in slabimi možmi ter pod vprašaj postavi dvojne standarde našega moralnega kompasa, ki zločince mnogokrat presoja glede na njihov status. Cel film je torej siva cona, ki poudarja ambiguiteto naših moralnih sodb.
Zgodba ne ustvarja nobene napetosti, ne omogoči nikakršne katarze, ne nudi zadoščenja. Z izjemo treh scen je dogajanje skrajno počasno in zaradi temačne kinematografije rahlo grozeče. Dve uri ogleda mineta v praznem pričakovanju preobrata ali vsaj nekega presenetljivega razkritja, namesto katerega se mora gledalec zadovoljiti z dobro glasbeno spremljavo Ette James. Konec naj bi bil odprt interpretaciji, vendar izpade zgolj leno nedokončan. Ne dobimo niti pojasnila o morilcu, niti namigov, ki bi nas vodili, da bi do njega prišli sami. Ponudi nam odgovor na sekundarno vprašanje o Deaconovi preteklosti, ki se nam porodi na začetku in na katerega smo si sredi filma tako ali tako odgovorili že sami. Za delovanjem likov ni nikakršnih misterioznih globljih nagibov, čeprav se režiser z Deaconovo zaznamovanostjo s tragično napako temu približa. Vse, kar se zgodi, je površinsko. Zdi se, da Hancock poskuša predstaviti resničen potek reševanja zločinov na življenjski način v izogib pretiranemu dramatiziranju, a s tem njegov izdelek ostane prazen in zlahka pozabljiv. Film je skupek majhnih stvari, ki to ostanejo.
Prepričljiva igra treh oskarjevih nagrajencev se za pomanjkanje vsebine vsaj malo oddolži, a filma vseeno ne uspe dvigniti iz njegove povprečnosti. Ujet ostaja v žanrskih stereotipih, ki jih ne zna izkoristiti, z obetavnimi karakterji, ki se ne razvijejo zares. Vse, kar Majhne stvari so, smo že videli v boljši obliki.
