26. 2. 2017 / Film/TV

Nedeljski filmski večeri: Rok Hvala; Iza Skok @Ziferblat, 19. 2. 2017

Nadaljujejo se nedeljski filmski večeri v Ziferblatu, kjer se predstavljajo novi obrazi slovenske filmske scene z AGRFT. Tokrat sta bila na vrsti Rok Hvala s filmoma Ognjeni fantje in Misli ter Iza Skok s filmom Šum (režiserka na dogodku ni bila prisotna). Moderatorka Hanna Szentpeteri je povabila na sceno še avtorja glasbe za Šum in Misli Augusta Braatza.

 

Najprej smo si pogledali kratki dokumentarec Roka Hvale Ognjeni fantje, ki ga je posnel s pičlimi študentskimi denarnimi sredstvi v drugem letniku študija režije. Gre za enostaven pogled izkušenj njegovega nekdanjega sošolca Urbana, ki se pripravlja na poklic gasilca. Film se stežka osredotoči na eno temo, saj je uvodna scena prebijanja gasilcev skozi dim precej srhljiva, potem pa sledi odkritje, da se v vsakdanjosti poklicnega gasilca dejansko ne dogaja nič posebej dinamičnega. Režiser je smehljaje priznal, da si je film najprej predstavljal kot veliko bolj razburljiv, vendar se je nato odločil, da se je bolje osredotočiti na Urbana, ki je odkritosrčen in sam po sebi zadostna tema za ta neposreden in dokaj zabaven dokumentarec.

 

Sledil je diplomski film Ize Skok Šum, pri katerem je Rok Hvala sodeloval kot asistent režije. Film spremlja Emo, otroka ločenih staršev, ki pogreša očeta in sovraži mater, s katero ne znata več komunicirati. Dialogov pravzaprav ni, film pa se rad igra s sliko in perspektivo. Glasbena podlaga poudarja vzdušje, ki dokaj neposredno namiguje na filme Davida Lyncha. Hvala je kasneje v pogovoru povedal, da je v ospredju nezmožnost ubesedenja čustev med materjo in hčerko, ki je postala razviden simbol polžje lupine, na katerega se film močno zanaša. Hvala je poudaril, da je razumevanje filmov pogosto odvisno od same publike. Kot primer je povedal anekdoto, da so se v njegovem mestu med filmom vsi smejali, saj so poznali Urbana in gasilce, ki se pojavljajo v dokumentarcu, medtem ko v Avstriji nihče ni razumel šal in so film spremljali z resnimi obrazi.

 

Zadnji na vrsti je bil Hvalin diplomski film Misli. Znanstveno-fantastičen film o futuristični slovenski distopiji, kjer so vsi prisiljeni v to, da mislijo in se obnašajo enako, je bil precejšen izziv za avtorja. Moderatorka Hanna Szentpeteri je poudarila, da so sredstva za diplomske filme, ki jih financira AGRFT, le 20.000 evrov po filmu, kar je Hvali povzročilo ogromne težave, saj je bila za Misli  bistvenega pomena futuristična scenografija. Vsi scenografi, ki jih je kontaktiral, so zavrnili delo na nizkem budžetu na tako ambicioznem projektu. Hvala je problem rešil tako, da je posnel največji del filma na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Takrat se je pogovoru pridružil še August Braatz, ki je zaslužen za glasbeni podlagi Šuma in Misli. Tako publika kot Hvala in Braatz so se strinjali, da je glasbena spremljava največ doprinesla futurističnem vzdušju Misli.

 

Nedeljski filmski večer v Ziferblatu je bil sproščen in zabaven dogodek. Glasna in šarmantna Hanna Szentpeteri je diskusijo vodila z lahkoto, tudi publika je bila presenetljivo odzivna. Taki dogodki nam kažejo, da je mlada filmska scena na Slovenskem sveža in odprta za sodelovanje.