LIFFe: Srednješolci (Pored mene)
Srednješolci so bili napovedani predvsem kot film o najstnikih in odraščanju, a kaj kmalu je jasno, da je to samo ena izmed njegovih plasti. Premisa je preprosta, podobna tisti v kultnem Sobotnemu klubu (The Breakfast Club) – mladostniki ostanejo zaprti v šoli in sčasoma spoznajo, da so vseeno več kot le »nalepke« (darkerica, športnik, piflar …). Filipović poleg stalnih tem najstniških filmov, kot so seveda ljubezen, prijateljstvo, spori in ostale drame, opozarja tudi na bolj neočitne. Taka je na primer tehnologija, saj gre za mladostnike, ki so zaradi nje postali pregovorno apatični. Toda brez svojih telefonov in ostalih naprav, ki jim jih zapleni razburjena razredničarka, se morajo hočeš nočeš začeti pogovarjati, kaj pa bodo potegnili iz tega, pa je odvisno od vsakega posebej. Obenem želi film v okviru enega razreda naslikati celotno srbsko sodobno družbo z vsemi njenimi pomanjkljivostmi vred: v ospredje postavi vprašanje patriotizma in nacionalizma ter poskuša skozi različne osebe slediti izvorom in povodom za nastanek vsega tega sovraštva in skrajnosti. Kljub temu pa ostajajo Srednješolci zabaven film, ki se dogaja na avtentičnem prizorišču – v precej razpadajoči, grafitirani in nikoli prenovljeni šoli. Pohvalna je tudi naravna in tekoča igra mladostnikov, ki še bolj pripomore k temu, da junaki ne postanejo stereotipni. Dodatna odlika je tudi odsotnost moraliziranja, ki skupaj s premišljenim odprtim koncem poskrbi za mladostno zagnan in iskren film, ki seže globlje od marsikaterega »odraslega«.
