LIFFe: Med morjem in zemljo (La ciénaga – entre el mar y la tierra)
Med morjem in zemljo je zgodba Alberta (Manolo Cruz), ki trpi za mišično distrofijo, in njegove mame Rose (Vicky Hernández), ki se mu z vsemi močmi posveča. Skupaj živita v leseni koči na kolumbijski obali Karibskega morja. Film je prvenec tako za režiserja Carlosa del Castilla kot tudi za scenarista Manola Cruza. Večino časa zgodba na zelo lahkoten način odpira v sodobni družbi precej tabu teme, povezane z osebami z zmanjšano zmožnostjo. Tako smo soočeni z najbolj vsakdanjimi vprašanji, kot so pravica do zdravstva in nege, a tudi z najbolj »ekstremnimi«, kot je pravica do seksualnosti ali pravica do svobodnega odločanja. Film se iz lahkotne, humorja polne drame nepričakovano spremeni v dramo, polno čustev, pred katero gledalec ne more ostati brez solz v očeh.
Seveda ne moremo mimo obeh glavnih igralcev, Manola Cruza in Vicky Hernández. Oba svoji vlogi odlično opravita in gledalec kaj kmalu pozabi, da vendarle gleda le film. Manolo Cruz si je res napisal težjo, fizično naporno nalogo, a jo izjemno opravi. V pomoč mu seveda priskočijo tudi kadri, ki gledalca nekajkrat postavijo prav na posteljo, v kateri je Alberto prisiljen ležati. Še zanimivejši so kadri skozi majhno ogledalce, ki ga Alberto rabi za to, da opazuje svet in svojo najboljšo prijateljico Giselle (Viviana Serna), za katero lahko rečemo, da je njegova nesojena ljubezen.
Lik Rose je ena izmed najboljših mam otroka z zmanjšano zmožnostjo, ki smo jih kadarkoli videli na filmskem platnu. Čeprav je imela težko življenje, je Rose še zmeraj polna radosti do življenja in humorja. Ko sin izrazi željo, da bi končno videl morje in ji celo predstavi načrt, kako ta navidezno nemogoči projekt izvesti, si Rose zaviha rokave in porabi ves denar, da bi osrečila svojega otroka. Ko Alberta končno pripelje na plažo in ga vidi srečnega, se iz srca razjoče. Prav v trenutkih, ki so nabiti s čustvi, je Vicky Hernández najprepričljivejša.
Film skicira »ljubezenski« trikotnik, seveda ne v klasičnem pomenu besede, med Albertom, mamo Roso in Giselle. Alberto je v nekem trenutku razpet med mamo, ki se trudi, da bi ga peljala na morje, in Giselle, ki se trudi, da bi mu uredila zdravstveno nego. Vse kaže na to, da bo film vendarle zgodbo peljal v končno soočenje med obema ženskama ali celo do točke, ko bo Alberto prisiljen izbrati med eno ali drugo, a film gledalca preseneti z nepričakovanim, a odličnim obratom.
Redkokdaj se zgodi, da so prvenci tako popoln produkt. Med morjem in zemljo svoje sporočilo predstavi s pomočjo umetniško dovršene zgodbe, ki je dovolj uravnotežena med lahkotnostjo in resnostjo, med srečnimi in žalostnimi solzami, istočasno pa odpira kar precej vprašanj o temah, ki jim v sodobni družbi posvečamo premalo pozornosti.
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=3xNmiZob7rs[/embedyt]