LIFFe: Macbeth

Predelave Shakespeara so tako stalne in priljubljene, da jih je skoraj nemogoče izvesti na izviren način, toda Michael Fassbender in Marion Cotillard sta pod režijskim vodstvom Justina Kurzela kot okruten kraljevi par Macbeth prav strašljivo usklajena. Film svoji dramski predlogi ne sledi slepo, ampak se z njo poigrava, izstopa predvsem dodana začetna scena, ki prikazuje pretresljiv pokop njunega otroka, in ravno ta odsotnost naslednika na bizaren način vzbuja empatijo do Macbethove preganjavice. Igralsko gre za premišljen izdelek, ki pa bi se lahko bolj osredotočil na kraljev temačen in samoten spust v blaznost; slednji je prikazan preveč samoumevno, veliko bolj presunljiva so prikazovanja čarovnic ali zaključni prizor kesanja Lady Macbeth. Nasploh gre Kurzelovemu Macbethu za vzbujanje čustev, pri čemer pa se preveč trudi – nenehno napeto vzdušje se nikoli ne pretrga in namesto občutka nemira povzroči, da se ga prehitro navadimo. Širše gledano pa gre vseeno za navdušujoč prikaz Macbethove zgodbe; počasni in nasilni posnetki bitk, puste in mrakobne pokrajine, barve, ki celotne scene še dodatno potencirajo, ter epski vzkliki množice »Naj živi Macbeth!« pričarajo prvinski vtis veličine in usodnosti človeškega hlepenja po oblasti.