LIFFe: The Beatles: Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week – The Touring Years)
Britanska glasbena skupina The Beatles, ki so jo sestavljali John Lennon, George Harrison, Paul McCartney in Ringo Starr, je fenomen. V popkulturo je vtisnjena z neverjetno močjo; lahko bi celo trdili, da brez nje tega pojma kot ga poznamo danes sploh ne bi bilo. Dokumentarec, ki si naslov izposodi pri eni njihovih pesmi, odlično prikaže postopen razvoj legendarne četverice iz fantovskega benda, namenjenega najstniškemu (predvsem dekliškemu) občinstvu, v zrelo skupino, ki ni ustvarjala le spevnih skladb, temveč tudi umetniška dela. Seveda v dobri uri in pol oriše tudi njihove različne osebnosti, začetno zagnanost in tovarištvo, postopno odtujitev ter, kar je morda najpomembneje, njihova duševna stanja: spodbuja nas, da se vprašamo o prednostih in slabostih, ki jih s seboj prinese zvezdništvo v tolikšnem obsegu.
Naslov Osem dni na teden (Eight Days a Week), če upoštevamo hektičen urnik skupine na vrhuncu slave, ne bi mogel biti primernejši. Obdobje med letoma 1963 in 1966 je zvesto poustvarjeno s pomočjo kombinacije arhivskih fotografij in posnetkov ter intervjujev dveh še živečih članov, slavnih oboževalcev in osebja, ki je bilo skozi leta s četverico tako ali drugače povezano.
Filmu je težko karkoli očitati: lahko bi rekli, da ne prinaša nikakršnih inovacij ter da zvestim privržencem ne bo povedal ničesar pretirano novega, a tisto, kar nudi, je več kot le zadovoljivo. Izredno široko tematiko v relativno kratkem času predstavi (in celo razdela) na ekonomičen, razumljiv, pregleden in energičen način. Za novince je lahko imenitna začetna točka, za največje oboževalce pa zaradi obilice doslej nevidenega materiala skriva kakšno presenečenje. Ron Howard, čigar opus sicer precej niha, je ustvaril enega svojih najboljših filmov doslej, kar je toliko bolj ironično, ker si lahko te dni v kinih ogledamo enega njegovih slabših (Inferno): morda bi se moral malce umiriti in izbirati le projekte, ki so mu zares pisani na kožo.
Ob koncu se pojavi posvetilo »petemu Beatlu« Georgeu Martinu, ki je 3. januarja letos preminil v 90. letu starosti in je bil dolga leta njihov producent. Smrt vsakega, ki je z njimi sodeloval, je tragična, saj nas opomni na njihovo minljivost. Možno pa je tudi drugo gledišče, kajti celo leta 2016, več kot 50 let po ustanovitvi, ko sta John Lennon in George Harrison že dolgo mrtva, Paul McCartney in Ringo Starr pa se bližata osemdesetemu, se dokumentarec zdi nenavadno aktualen – vsekakor ne gre pričakovati, da bi se to kmalu spremenilo. Beatli so namreč, brez drobca pretiravanja, večni. Vzhičenost objokanih najstnic, ki zavzema precejšen del filma, je nalezljiva in utegne prevzeti tudi tiste, ki jih poznajo le bežno.
Napovednik za film:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=0fFyZzqPDws[/embedyt]
