Land of Mine (Under sandet)
Land of Mine danskega režiserja Martina Zandvlieta je film o spravi s pol preteklo zgodovino Danske, postavljen v obdobje prvih mesecev po drugi svetovni vojni. Tako izpostavi zgodovino, ki je bila utišana in zamolčana. Spoznanje, da se groza svetovne vojne ni končala maja leta 1945 in da so se njene posledice razširile v nadaljnja leta, je nekaj, s čimer so se širša javnost, stroka in države začele spopadati šele v zadnjih nekaj letih. Tako se je tudi Zandvliet z dokumentarno naturalističnim pristopom dotaknil črnega poglavja danske zgodovine.
Zahodno obalo Evrope je nacistična Nemčija v prvih letih okupacije spremenila v bombni ščit, ki so ga poimenovali Atlantski zid. Ta se je raztezal vse od severa Norveške do juga Francije. Eno z minami bolj nasičenih področij je bila danska vzhodna obala, vključno z danes zgodovinsko turistično destinacijo Skallingen, katere obala je bila po uradnih podatkih dokončno izčiščena šele leta 2012. Nemci so obalo posejali z minami v skladu s strategijo, da bodo zavezniki udarili ravno tu, saj je taka ofenziva predstavljala najkrajšo pot do Berlina. Vendar se je »zgodila« Normandija in po koncu vojne je obala ostala posuta z več kot 1,5 milijoni smrtno nevarnimi kopenskimi minami.
Film se odpre z jezo in sovraštvom prepredenega častnika Carla Rasmussena (Roland Møller), ki pod svoje okrilje dobi štirinajst nemških vojnih ujetnikov, ki bodo za »kazen« pospravili mine za sabo. Vendar so ti nemški vojaki komajda možje, kaj šele, da bi bili sposobni vojskovanja. Nemčija je v zadnjem letu vojne zaradi pomanjkanja vojakov začela v svojo vojsko rekrutirati tudi otroke in starejše, onemogle ljudi. Ti nemški vojaki so tudi fantje v Zanvlietovem filmu. Nekateri stari komaj trinajst let so zdaj vojni ujetniki, v očeh zaveznikov in Danske pa vse prej kot to. Za njih so vsi, ki so bili na kakršenkoli način povezani z nemško nacistično vojsko, predstavljali okupatorja, nacistično drhal, v kateri brez dvoma leži seme zla tretjega rajha.
Nevarnosti ročnega odstranjevanja min verjetno ni potrebno poudarjati, ta postane še toliko večja, ko za to delo poprimejo neizkušeni mladi fantje, ki si bolj kot česarkoli drugega želijo nazaj domov k družini, da bi pomagali obnoviti porušeno in razdejano domovino. Vendar jih dom čaka šele pod smrtonosno globino peska. Pristnost strahu, zmedenosti, ponižanja in žalosti je Zandvliet našel v igralcih naturščkih, ki polnost karakterja skozi film razvijajo v nemih pogledih. Pastelne barve peska, zeleno-rumene visoke trave in sinjega morja odsevajo v poletnem soncu in so prekrite s senco sivine, prav tako kot so prekriti mladi deški obrazi. Napetost filma kljub mirnemu tonu ne popušča. Suspenz je zaradi nenehne prisotnosti min in bomb neverjetno močen. Vendar se kljub temu vsake eksplozije ne da predvideti.
Pričakovan in neizogiben je trenutek vsesplošnega humanizma, ki ujame poročnika Rasmussena. Ugotovi, kar je verjetno globoko v sebi že vedel, da v mladih ujetnikih ni nikakršnega semena zla, da so le otroci, ki »v noči kličejo svojo mamo«, otroci, ki sanjajo prihodnost, in otroci, katerih dneve bi morala krojiti brezskrbna igra. Fiktivni lik Rasmussena je Zandvliet oblikoval po svoji predstavi sveta oziroma po tem, kako bi svet moral delovati. Rasmussen naj bi predstavljal dobro in slabo plat vojaškega poveljstva.
Zanvliet se je z namenom, da razkrije zamolčano zgodovino, podal v raziskovanje in soočil z lastnim narodom. To je z veliko mero občutka in preciznosti s pomočjo filmskega jezika prelil v gibljivo sliko. S tem poskuša otresti splošno sprejemljivo miselnost, da naj bi bili vojaki, ki so opravljali delo čistilcev min, nemški prostovoljci in inženirji, ki naj bi poznali sestavo nemške kopenske mine. Tako Danska ne bi kršila ženevske pogodbe, ki pravi, da se vojnih ujetnikov ne sme obsoditi na delo, ki bi jih lahko postavilo v smrtno nevarnost ali bi jim zadalo trajne posledice. S provokativnim izhodiščem in iskreno, čisto ter mučno zgodovinsko pripovedjo je film lani zaplul po svetovnih filmskih festivalih in si tako ne nazadnje prislužil tudi nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film. Lahko bi rekli, da je film še eden izmed filmov o drugih svetovni vojni oziroma film o obdobju po drugi svetovni vojni, ki skuša prikazati drugačno, alternativno plat. Vendar je Zandvliet s kombinacijo objektivnega in subjektivnega pristopa ustvaril film, v katerem se združita tragika človeške zgodovine in visoka kvaliteta kinematografije.
Napovednik za film:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=4Kao3t0NBMU[/embedyt]
