Kaj, Ester pa srednješolske drame
Naslov: Kaj pa Ester? Režija: Tosja Flaker Berce Scenarij: Tosja Flaker Berce, Andraž Jerič Fotografija: Peter Perunović Igralska zasedba: Katja Predan, Bojan Cvjetićanin, Diana Kolenc, Veronika Železnik, Suzana Krevh, Mila Peršin, Filip Mramor, Matej Tunja Datum izida: 14. december 2023 (Slovenija) Ocena: 3/5
Celovečerni prvenec Tosje Flakerja Berceta je nekoliko atipična srednješolska romantična komedija. Že po prvih nekaj kadrih nam postane jasno, da nas čaka nekaj drugačnega, saj nam žive, mehke barve in igriva fotografija Petra Perunovića naslikajo nadrealističen portret najstniškega življenja. Kaj (Bojan Cvjetićanin) in Ester (Katja Predan) sedita na klopi, poletje se začenja, končuje pa se njuno osnovnošolsko življenje in s tem tudi njuno razmerje. Ester ga pusti, on pa bi še vedno rad bil z njo, kar postane osrednje vodilo zgodbe. Klasična premisa, ki pa nas kasneje popelje v neraziskane vode. Film je sestavljen iz žanrskih klišejev romantičnih komedij in filmov o odraščanju, ki pa so po večini obrnjeni na glavo ali pa vsaj delno spremenjeni. Ljubezenski trikotnik ima nekaj več krakov, klika nesramnih punc se hitro spoprijatelji z glavno junakinjo, hlinjeno razmerje, ki neizogibno vodi v pravo, pa je lezbično. Kljub vsemu je film zvest svojim koreninam in ne preide v vode parodije ali pastiša, temveč brezsramno ostaja najstniška romantična komedija.
Dialogi so odrezavi in pogosto pretirani, kar skupaj z barvami, fotografijo in scenografijo gradi občutek nadrealističnosti, ki preveva film. Ravno ta ga ločuje od ostalih komičnih in neobičajnih najstniških komedij. Ni bizaren ali popolnoma odštekan, kot na primer lanska uspešnica Bottoms, ki deluje kot noro pretirana pripoved – Kaj pa Ester? s svojimi mehkimi barvami in majhno globinsko ostrino v kombinaciji s pogostimi neprijetnimi približki na obraze igralcev deluje bolj kot sanje. Občutek sanjskosti vzbujajo tudi nekateri prizori, ki izstopajo kot še veliko bolj nenavadni, na primer kadarkoli sta Vanda (Diana Kolenc) in Ester na jezeru, ki ga morata prečkati, da prideta do Vandinega doma, ali pa ko se Kaj preseli v gozd in ga iščejo njegove tri nove punce. Film ustvari tudi svojo lastno mini mitologijo: vpelje čudodelno lokalno alkoholno pijačo, ki povzroči zaljubljenost med dvema osebama, ki jo popijeta ena za drugo.
Zgodbo prizemlji jezik, ki ga uporabljajo najstniki, saj je izredno naturalističen. Povečini je točen, liki uporabljajo izraze, ki jih mladi tudi v resnici, z nekaj izjemami, kot je na primer pogosto uporabljena fraza »ufurati jo/ga«, ki v filmu pomeni, da z nekom začneš razmerje. Definitivno pa jezik ne pade v past, v katero se prepogosto ujamejo slovenski mladinski filmi, saj se uspešno izogne tisti čudni mešanici knjižne slovenščine in zastarelih slengovskih izrazov, ki smo jo že prevečkrat slišali. Igralska zasedba je prepričljiva in med njimi je očitno zaznavna dobra kemija, čeprav so liki povečini precej preprosti in ne zahtevajo velike širine, z izjemo glavnih treh, še posebej Ester in Vande. Diana Kolenc je kot Vanda od vseh igralcev brez dvoma pokazala največ – prizori, ki od nje zahtevajo jezo, žalost in zapletene kombinacije negativnih emocij, so najbolj čustveno nabiti deli filma, še posebej jutro po zabavi ene izmed Kajevih punc, Kasandre (Veronika Železnik), ko se Vanda in Ester prvič zares spreta. V stranskih vlogah najstnikov očarata razredni piflar Filip (Filip Mramor) s svojo nerodnostjo in fizično komedijo ter Kajeva druga punca Larisa (Suzana Krevh). Zasedbo dopolnijo majhne vloge odraslih, od katerih pa nihče ne izstopa. Posebno omembo si zasluži še reper Matej Tunja, ki svoji mini vlogi Barmana, Esterinega prijatelja iz spletne igre, prinese nepričakovano globino in tako ustvari enega izmed lepših trenutkov v filmu.
Kaj pa Ester? je soliden prvenec, ki vzbuja upanje za prihodnje projekte njegovih ustvarjalcev. S svojo odbitostjo, zanimivim kadriranjem in sanjsko nadrealističnostjo je nedvomno doprinesel nekaj novega slovenski filmski sceni. Cilja na nekoliko starejšo publiko kot večina slovenskih mladinskih filmov in si s tem tudi dovoli več, pa vendar na žalost nikoli zares ne preseže svojih žanrskih meja. Je avtentičen in hkrati sanjski, humoren in hkrati resen, ampak se ne poglobi dovolj v eno ali v drugo, da bi se zares vtisnil v spomin. Kljub temu je vreden ogleda, saj dobro prikaže negotovost in vzbudi nostalgijo po srednješolskih časih.
Uredila: Tinkara Uršič Fratina
Lektoriral: Grega Pignar
