24. 6. 2015 / Film/TV

Izbor nedavnih intervjujev s švedskim režiserjem Royem Anderssonom

Tokrat posebno pozornost namenjamo pronicljivemu in neznansko samosvojemu švedskemu režiserju Royu Anderssonu (roj. 1943), stvaritelju obilice (več kot tristotih, po nekaterih navedbah celo preko štiristotih!) reklam, šestih kratkometražnih filmov in petih celovečercev (En kärlekshistoria (1970), Giliap (1975), trilogija »o tem, kako je biti človek« (2000, 2007, 2014)). Njegovo najnovejšo umetnino z naslovom Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju, ki je hkrati sklepni del omenjene trilogije in mu je na Beneškem filmskem festivalu prinesla prestižnega zlatega leva, smo si lahko predpremierno ogledali tudi v sklopu lanskoletnega Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Jan Podbevšek (za celotno kratkico gl. http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/2014/11/filmtv-liffe-kratkica-o-izbranem-filmu_56.html) je tedaj zapisal, da je film »v vseh pogledih avtorski unikat«, ki sestoji »iz mojstrskega prepleta skandinavskega črnega humorja, statične kamere panoramsko hladnega surrealističnega uvida […] in bolj ali manj logično nepovezane pripovedovalne kombinatorike«, Dejan Burgar (za celoten tekst gl. http://koridor-ku.si/recenzije/golob-je-sedel-na-veji-in-razmisljal-o-zivljenju-en-duva-satt-pa-en-gren-och-funderade-pa-tillvaron/) pa je pozneje v obsežnejši recenziji pristavil, da gre za nekakšen »sprehod po muzeju fotografij sodobne in pretekle zgodovine, kjer je ovekovečena tista človeškost, zaradi katere imamo slabo vest«.

 

Režiser je v štirih nedavnih intervjujih, ki smo jih (i)zbrali in vam jih v nadaljevanju priporočamo v branje, med drugim spregovoril o svojem novem projektu (kot šaljivo pripominja v intervjuju za The A.V. Club, bo šlo za »četrti del trilogije«), vselejšnji zanimivosti bivanja, pomenu optimizma in humorja kot »fantastičnega preživetvenega orodja«, občasni nuji po nekolikšnem cinizmu, ki po njegovih besedah prispeva k »intenziviranju dialoga, razprave«, povezavi med radodarnostjo in srečo, svojem mentorju Ingmarju Bergmanu ter pomembnem vplivu vsakdana, slikarstva, fotografije, italijanskega neorealizma, še zlasti Vittoria De Sice, pozneje – po prelomu z realizmom in prehodu k simbolizmu, ekspresionizmu in absurdizmu – pa filmskih mojstrov, kot so Luis Buñuel, Federico Fellini in Jacques Tati, na njegovo ustvarjanje. Več si lahko preberete na naslednjih spletnih povezavah: http://www.avclub.com/article/roy-andersson-third-installment-his-human-trilogy-220118 (Sam Fragoso, The A.V. Club), http://blogs.indiewire.com/theplaylist/interview-roy-andersson-talks-award-winning-a-pigeon-sat-on-a-branch-jacque-tati-alejandro-gonzalez-inarritu-more-20150602 (Nikola Grozdanović, The Playlist), http://www.indiewire.com/article/roy-andersson-explains-why-it-took-25-years-to-make-his-third-film-20150604 (Eric Kohn, Indiewire) & http://twitchfilm.com/2015/06/interview-roy-andersson-is-all-laughs-on-a-pigeon-sat-on-a-branch-reflecting-on-existence.html (Dustin Chang, Twitch Film)

Roy Andersson (1)