9. 2. 2023 / Film/TV / Recenzija

Glass Onion: A Knives Out Mystery

Režija: Rian Johnson
Scenarij: Rian Johnson
Fotografija: Steve Yedlin
Igralska zasedba: Daniel Craig, Edward Norton, Janelle Monáe, Kate Hudson, Leslie Odom Jr., Kathryn Hahn, Dave Bautista
Datum izida: 10. 9. 2022 (Kanada), 23. 12. 2022 (Netflix)
Ocena: 7

»Looking through the bent-backed tulips
To see how the other half live
Looking through a glass onion.«
– John Lennon

Glass Onion je misterij, ki ga lahko gledamo, kot da bi lupili plasti čebule in tako prispeli do bistva in razkritja vseh nakopičenih skrivnosti. Lahko pa ga vidimo kot pomežik Johnu Lennonu, ki je napisal enigmatično, vendar brezpomensko besedilo za skladbo Glass Onion – vidimo lahko le skupino plehkih, domišljavih, dobro situiranih »prijateljev« v vzajemno izkoriščevalskem odnosu z bogatunom Milesom (Edward Norton), ki so sredi pandemije zbrani v njegovi luksuzni palači na grškem otoku.  

»Milijarderski filantrop« je izraz, s katerim je skrivnostni Miles označen v drugi minuti filma. Preden ga spoznamo, si ga predstavljamo kot norega, genialnega znanstvenika, ki sredi noči z novimi vsemogočnimi idejami maltretira svojega najbližjega zaposlenega in prijatelja Lionela (Leslie Odom Jr.). Izvemo tudi, da je ustanovitelj »vseprisotnega tehnološkega velikana« Alpha. Takoj ko se pred kraljevsko palačo na svojem zasebnem otoku osebno pojavi pred nami, pa se ta naivna predstava o genialnemu znanstveniku razblini. Miles je povezovalni člen raznolike štiričlanske druščine, ki jo povezuje le ena skupna točka; kariera vseh je finančno odvisna od Milesa. So njegove lutke, ki jih izkorišča za izvedbo svojih načrtov, čeprav se slepijo, da so neodvisni in le občasno deležni Milesove pomoči. »Every single one of you is holding on for dear life to Miles Bron’s golden titties,« jim vrže v obraz Andi (Janelle Monáe), njihova nekdanja prijateljica in idejna ustanoviteljica Alphe, ki pa jo je Miles pretental in oropal vsakršne uradne povezave s podjetjem.

Film je že s prvimi prizori umeščen v čas pandemije, ko je bil tudi posnet. Dobimo kratek vpogled v zasebna življenja glavnih likov in njihovega pandemičnega vsakdana. Političarko Claire (Kathryn Hahn) od doma snemajo za intervju na poročilih, nekdanja super manekenka Birdie (Kate Hudson) se požvižga na varnostne ukrepe in doma gosti zabavo, Duke (Dave Bautista), internetni vplivnik, ki se zavzema za pravice moških, pretaka svoje video vsebine iz mamine garaže, Lionel pa vodi sestanek preko Zooma. Ironično je, da jih prvič vidimo opremljene z maskami šele zunaj na prostem, kjer Birdie nosi slavno mrežasto masko in kjer jim pred vstopom na jahto razkužijo usta. Takoj nam postane jasno, da tudi drugi del domnevne franšize ne bo skoparil z družbeno kritiko.

Miles svoje prijatelje na otok povabi, da bi razrešili njegov namišljen umor, oziroma na nekakšno ekstravagantno igro Clueda. Sproščen oddih pa zmoti pridružitev slavnega detektiva Benoita Blanca (Daniel Craig) in Andi, zaradi katere vsi postanejo sumničavi. Kot v filmu Nož v hrbet spremljamo večplastno zgodbo, vsi njeni zapleti in preobrati pa navidezno vodijo prav do Andi.

Čeprav so določeni liki namensko okarakterizirani kot stereotipi bogatih Američanov, so ti stereotipi mestoma pretirani in vsebinsko nepotrebni. Nekaj prizorov tako izpade dolgočasno, obrabljeno in vodijo k razvrednotenju filma. Res pa je tudi, da se je v zvezi s filmom oglasil neki terapevt ultra bogatih in opozoril, da je obnašanje in razmišljanje likov žal precej podobno resničnemu vedenju tako bogatih ljudi. Zvezdniška zasedba igralcev svoje vloge odigra prepričljivo, a si ne morem pomagati, da ne bi podvomil v uspešnost filma, če ne bi glavne vloge prisrčnega južnjaškega detektiva odigral Daniel Craig, za katerega bo vloga Benoita Blanca kot kaže postala ekscentričen dedič Jamesa Bonda.

Rianu Johnsonu uspe film malce nad povprečje povzdigniti s precej inovativnimi presenečenji, ki gledalca ujamejo nepripravljenega, predvsem pa s priložnostnimi komičnimi vložki, ki ostanejo dovolj mimobežni, da se film ne opira nanje – na primer komično pompozen zvon oziroma »the hourly dong«, ki se vsako uro oglasi na otoku. Tudi dialogi se, ko včasih zaidejo že na malce prežvečena pota, večkrat nenadno spreobrnejo in izzvenijo na nepričakovan način. Koliko detektivk smo že videli postavljenih na tradicionalno temačna, sumljiva prizorišča – že v filmu Nož v hrbet je bilo prizorišče starinska vila – tokrat pa so se od te prakse povsem odmaknili in smo priča sterilni futuristični palači. Ob tej eksotični izbiri lokacije nam film približa glasba. Ko se nam po ušesnih kanalih pretakajo znane melodije Red Hot Chili Peppers, Bee Gees, Davida Bowieja in Beatlesov, se v trenutku počutimo bolj domačno in pomirjeno. Hkrati lahko tudi to glasbeno izbiro vidimo kot kritiko takega buržujskega življenja, odmaknjenega od realnosti.

Ob vsem tem  Glass Onion: A Knives Out Mistery niti ne navduši niti ne razočara. Je precej drugačen od prvega dela – če ne bi bilo detektiva Blanca, bi ju lahko celo imeli za dva popolnoma samostojna filma. V spominu ostane po domiselnih vložkih, a vseeno ne izpolni vsega svojega potenciala. Predvsem končni vrhunec, če bi se mu sploh lahko reklo vrhunec, obvisi v zraku. Vznemirjenje zvodeni nekje med razpletanjem detektivke, konec pa nas tako pusti hladne. Vseeno pa prepričljiva igra, scenografija in zastavljen zaplet predstavljajo zabaven in ogleda vreden film.


Uredila: Vanja Gajić
Lektorirala: Saška Maček