FFF: Jacques-Rémy Girerd: »Že dolgo bi rad naredil kak vestern.«

Jacques-Rémy Girerd je ustanovitelj Folimage Valence Production, enega najpomembnejših studijev za animirane filme v Franciji, najbolj znan pa je zaradi svojega dela pri filmu Mačje življenje, ki je bil nominiran za oskarja. S Koridorjem se je pogovarjal o svojem delu, upokojitvi in nikoli posnetem vesternu, njegov najnovejši film Fantomski deček pa si je že mogoče ogledati v slovenskih kinematografih.

Kaj bi rekli, da je glavno sporočilo Fantomskega dečka?

Upanje.

Na koncu filma se predvaja pesem v angleščini, Dream a little dream of me. Glede na to, da je vse drugo v francoščini, je to zelo opazno. Čemu odločitev za to pesem?

Film se dogaja v New Yorku, edino družina fantomskega dečka je iz Italije. Avtorji so želeli ustvariti to ameriško vzdušje na različne načine. Ogromno je referenc in aluzij na ameriško kulturo: od jazza, superherojstva, do ameriške filmografije. Gre za nekakšen poklon temu jazzu.

Nekateri animirani filmi, ki ste jih napisali ali režirali, govorijo o precej resnih tematikah. So ciljna publika odrasli ali želite izobraziti otroke?

Vsi filmi, ki smo jih naredili, so bili narejeni za mladino. Tudi če so teme malo bolj resne, so obravnavane na lahkoten, humorističen način. Vedno je nivo jezika otrokom razumljiv. Nikoli nisem naredil filma za odrasle, temveč jih delamo za vse, s tem, da smo pozorni na to, da so dobro razumljivi otrokom. Edina stvar, ki smo jo nedavno ustvarili za odrasle, je serija za kanal Arte v Franciji. Imenuje se Tu mourras moins bête in zdaj jo gledajo vsi otroci (smeh). Obravnava znanstvene teme, toda zopet na zelo humorističen način.

Zakaj je tako privlačna za otroke?

Zelo je aktualna, uporabljen je vsakdanji jezik, smešno je. Kanal je mislil, da gre za humor, ki je razumljiv samo odraslim, toda otroci ga brez problema dešifrirajo. Zelo so dovzetni za informacije. Ker je smešno za odrasle in ker otroci razumejo, je smešno tudi njim. Zelo jim je všeč (smeh). Malo je drzno, so tudi kakšne seksualne aluzije, ampak ni narejeno na prostaški način. Vmes je tudi prizor s pištolami, vse poka na vse strani, pa krvavo je, ampak otrokom je to smešno (smeh). Nekaj epizod se da videti tudi na internetu.

Teta Hilda je najbolj nedavni film, ki ste ga sami napisali, režirali in producirali, tematika pa je zelo ekološko usmerjena. Kaj vam ta film predstavlja?

Svoje sodobnike sem želel opozoriti na filozofsko temo science sans conscience (»znanost brez zavesti«). To pomeni, da ne moremo delati vsega, kar se nam zazdi, zaradi znanstvenih, industrijskih, ekonomskih, trgovskih ali kakšnih drugih razlogov. Gre za to, kako vključiti zavest v naša pomembna dejanja. V ospredju je narava, ki se znajde v nevarnosti, zato je film zopet na svojevrsten humorističen način predvsem opomin k temu, da iz ekološkega vidika trenutno delamo veliko bedarij, prav tako iz finančnega vidika, iz vidika imigracij. Vse je malo ušlo izpod nadzora in ta film preko ekološke teme skuša opozoriti na vse te probleme, zastavljen je precej univerzalno.

Kako to, da ostajate pri tradicionalni ilustraciji in ne digitalni ?

Ko sem začel ustvarjati filme v 70. letih, še nismo imeli računalnikov, tako da smo začeli na tradicionalen način, saj drugače ni bilo mogoče. Danes pa se nam zdi, da so se vsi vrgli v 3D in da je še ogromno neraziskanih poti v tradicionalnem načinu, ki ti omogoča ogromno svobodo, iz tega vidika se mi zdi zelo moderna tehnika. Menim, da je tukaj še ogromno neizkoriščenega potenciala. Ne gre za to, da bi zavračali sodobno tehnologijo, dosti je uporabljamo, tudi tehniko 3D v Fantomskem dečku, ampak tako, da se ne vidi.

Večinoma delate kot producent. Kateri del producentskega dela, ki ga opravljate med nastajanjem določenega filma, vam je najbolj zanimiv?

Pri nastajanju samega filma je najbolj zanimivo slediti pisanju scenarija, spremljanju in vodenju igralcev pri njihovemu delu, jim stati ob strani, jih spodbujati, ampak tudi znati reči, ko kaj ne gre. Navsezadnje pa je zanimiva tudi izbira igralcev, ki bodo posodili svoj glas.

Kako določite, kateri glas igralca bo najbolj primeren za lik, ki ga bo upodobil?

To ni tako enostavno in terja kar nekaj časa, saj je treba narediti celo analizo. Sedaj, ko imamo internet, lahko dobimo vzorce glasu, ki jih potem testiramo. Iščemo igralce, ki so zelo naravni, ki za svoj lik ne bodo potrebovali preveč spreminjati svojega glasu. Torej takšne, ki se liku že sami po sebi dobro prilegajo. Včasih traja skoraj celo leto, preden najdemo pravi glas, to se ne zgodi v parih dneh. Iščemo, gledamo različne filme, poskušamo primerjati glasove.

Radi delate z znanimi igralci, kot je Audrey Tautou?

Raje imamo slabše igralce, ampak če že vztrajajo kakšni večji, jih sprejmemo (smeh). Ne, ne, seveda, raje delamo z znanimi igralci, ker so tudi z razlogom veliki igralci. Pomeni, da so dobri v tem, kar počnejo, da se znajo dobro vživeti, da so sposobni izraziti najrazličnejša čustva. V glavnem ciljamo na slavne igralce. Ne moremo si jih sicer vedno privoščiti, ampak vsaj za glavne vloge je lažje vzeti igralce, ki jih poznamo, ker smo jih že videli v drugih filmih.

Delate najraje kot producent, režiser ali pisatelj?

Kot pisatelj. Naključje me je v življenju zasukalo k filmu, kjer je pri sami produkciji vključenih ogromno ljudi, jaz pa veliko raje delam sam, torej s knjigami in kot pisatelj. Če delaš sam, gre za zelo osebno in intimno stvaritev, pri filmu pa je takoj 200 ljudi zraven, kar je sicer zanimivo, ampak hkrati zelo deljeno delo. Tudi to je lahko v redu, ampak če me vprašate, kaj imam raje, je to zagotovo bolj samotarsko delo.

Kar se tiče filma, potem tudi najraje pišete scenarij?

Ne, ne bi se moral odločiti samo za to vlogo. Pri producentskem delu gre za mešanico vsega. Ukvarjaš se s financami, umetnostjo, in pri tem mi je všeč ravno to, da delam vse hkrati.

Nameravate napisati še kakšno knjigo?

Ja, zagotovo, če bom le lahko.  Ravno včeraj sem se uradno upokojil, tako da bom imel več časa za pisanje.

Kako to, da ste se odločili za pokoj?

To je fiktiven datum, pri teh letih sem uradno v pokoju. Seveda bom še naprej nadaljeval z delom, produciral bom film Tulipe. Stvari se ne morejo kar ustaviti.

Za svoje delo ste prejeli že veliko mednarodnih nagrad. Katera vam največ pomeni?

Oskar mi pomeni veliko, ampak prav tako tudi ostale nagrade, recimo dobil sem Cezarja, ki je najboljša francoska nagrada, in evropskega oskarja za Mia and the Migoo (2008). Imamo torej najboljše francoske in mednarodne nagrade, tako da smo zadovoljni. Moja najljubša je evropski oskar. Aja, Fantomski deček (Phantom boy) je pred nekaj dnevi prejel tudi veliko nagrado maroškega festivala animiranega filma v Meknèsu.

Bi radi kdaj sodelovali pri filmu, ki ni animiran?

Ja, že dolgo bi rad naredil kak vestern. V glavi imam že igralce, ki bi jih izbral, ampak to je bolj utopija. Bil sem v Karabakhu in tam našel čisto vestern sceno.

Katere igralce ste imeli v mislih?

Niso preveč poznani.

Zakaj ravno vestern?

Ne vem, spomini iz otroštva. Moral bi narediti kakšno vestern risanko. Je žanr, ki ga imam zelo rad, ki je imel več momentov slave, sedaj pa ga Tarantino zopet oživlja na svoj način. Čutimo, da še vedno živi. Zelo občudujem Johna Forda, ki je delal izjemne vesterne, in pa Howarda Hawksa, njegovi filmi še vedno odmevajo v meni.

Zakaj se vam zdi utopično narediti vestern?

Ker sem v pokoju. Ker je za to potrebne veliko energije, jaz pa skoraj nikoli nisem snemal z »resničnimi« igralci, kar zahteva spet svoje znanje. To so sanje. Če pa bom naredil vestern, bo to takšen, ki bo smešen.

Kateri je vaš najljubši film, ki ste ga kdaj naredili?

To je vestern, ki še ga nisem posnel (smeh).

Napovednik za Fantomskega dečka:

[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=01sJUudsMvc[/embedyt]

Pogovor je prevajala Anja Štuhec.

Avtorica naslovne fotografije je Nada Žgank.