FDF: Ruski detel (The Russian Woodpecker)
Ruski detel je bolj kot zaradi (domnevnega) odkritja povezave med černobilsko jedrsko katastrofo in Dugo – prisluškovalnim radarjem v bližini jedrskega reaktorja, ki naj bi v ZDA pošiljal elektromagnetne signale ter tako motil njihove telekomunikacijske kanale, in čigar zvok spominja na trkanje detla – zanimiv zaradi surovo pristnega portreta Ukrajine, ki se tekom dokumentarca vzpostavi s pomočjo najrazličnejših izsekov iz bližnje in daljne preteklosti, prikazujoč (ne)odzivnost vlade neposredno po katastrofi, opustošenje, ki ga je za sabo prinesla nesreča, pa tudi nedavno krizo, ki je prizadela državo ter povzročila proteste.
Ukrajina se izriše kot ruska hči, v kateri se še vedno odraža nešteto sovjetskih potez. Ne glede na to, se ogromno državljanov prebuja in kljub tveganju lastnega življenja zahteva odgovore ter spremembe. Eden izmed njih je ekscentričen ukrajinski umetnik Fedor Aleksandrovič, ki je prepričan, da so nesrečo po navodilih iz Moskve sprožili zato, da bi prikrili neučinkovitost Duge, s tem pa »ekonomsko« katastrofo, zaradi katere te je v SZ takrat čakala smrt. Poleg zavzetega intervjuvanja vpletenih oseb svoje počutje izraža fizično – največkrat s pomočjo nekakšnih mini performansov, kjer se po navadi pojavlja pokrit (z masko, polivinilom …) in v stiku z elementarnima vodo ali ognjem. Dokumentarni film, pa naj bo v duhu teorij zarot privlečen za lase ali ne, premore nekaj eksperimentalnih in vizualno osupljivih posnetkov, s katerimi sama Duga deluje kot mogočen spomenik, ki se dviga ne samo nad ukrajinskimi gozdovi, temveč tudi nad ustvarjalci dokumentarca, ki zaenkrat še niso uspeli dati prepričljivega odgovora na to, kaj se je leta 1986 zares zgodilo.
