FDF: Dan osvoboditve (Liberation Day)
Laibach je prvi zahodni rock bend, ki je lahko obiskal Severno Korejo, in tam jim je uspelo izvesti prvi koncert, na katerem ni bilo partijskega vodstva. Kim Džong-un se je odločil »podariti« Laibach svojemu vernemu ljudstvu v imenu slavljenja obletnice osvoboditve od japonskega imperializma. Takoj po prihodu v najbolj ekstremno različico Alicine čudežne dežele partijski predstavniki članom odprto povedo, da so Laibach neonacističen glasbeni antitalent. Kmalu se izkaže tudi to, da nimajo Severnokorejci niti najosnovnejše opreme za izvedbo koncerta, ki je, še preden je bil izveden, postal zgodovinskega pomena, gledalca pa ob tem zaskrbi, da ne bi kak fanatičen partijec tehnikov zaradi pomanjkanja kablov poslal v taborišče. Cel film je posnet v duhovitem, a melanholičnem vzdušju.
V ospredju dokumentarca je ep o organiziranju koncerta v rekordni hitrosti za Severnokorejce, ki se s tujci ne morejo strinjati niti glede tega, v katero vtičnico gre kateri kabel. Heroj Dneva osvoboditve je režiser Morten Traavik, ki nenehno komentira vse, kar se dogaja, ter obenem posreduje med člani skupine, ki se v glavnem zmedeni sprehajajo nekje v ozadju filma, in vidno prestrašenimi Severnimi Korejci. Traavik izgleda kot prototip glasbenega menedžerja, ki hkrati ve vse in nič, a ima vsaj nadzor nad medkulturnim kaosom. Vendar je organiziranje koncerta, četudi v ospredju, le narativno orodje, s katerim Traavik inteligentno usmerja gledalčevo pozornost na to, kar se dogaja za kulisami in je neopredmeteno. Kot enostaven primer vzemimo uvodne kadre slovenskih koz. Ne gre ne za koze ne za slovenskost koz, ampak za običajnost prizora, ki je gledalci nikakor niso pričakovali, zaradi česar je globoko ironična, pravzaprav že absurdna.
Intervjuji s članom Laibacha Ivanom Novakom razkrivajo drugo plat zgodbe, in sicer odziv zahodnjakov, ki so navajeni cinizma evropske demokracije, na skrajno totalitaristično kulturo. Dan osvoboditve je imel vse priložnosti, da bi (upravičeno) kritiziral severnokorejsko družbo, vendar si je namesto tega izbral popolnoma drugačno pot. Čeprav tega eksplicitno ne pove, se zdi, da Novak govori bolj o tem, česa Laibach v Severni Koreji niso počeli – niso Korejcev a priori obsojali, ker živijo, kot živijo, niso odkrili, da je zahodnjaški individualizem bližnjica do pravičnejšega sistema in niso bili skeptični do zadovoljstva, ki ga, vsaj v javnosti, kaže prebivalstvo Pjongjanga. Po Novaku je potreba, da bi se stopili z množico, popolnoma človeška in sama po sebi ne kaže na oprane možgane (čeprav mu je več kot jasno, da si želi partija Severne Koreje robote, ne pa ljudstvo). Laibach se namreč zavedajo, da je lažje hvaliti kulturo, ki ti je že privlačna, prava strpnost pa je, če lahko najdeš kaj dobrega tudi tam, kjer se tvoje vrednote ne skladajo. Z drugimi besedami, čim bolj so bili Laibach prijazni do Severne Koreje, tem bolj so se vrednostno oddaljili od njene partije.
Konflikt, ki ga izpostavlja ta dokumentarec, je odnos med umetnostjo in propagando oz. odnos umetnosti do družbe sploh, kar bend že od svojega nastanka nenehno problematizira. Umetnost je propaganda in propaganda je umetnost, pravijo Laibach, toda kaj to pove o izjemni priljubljenosti filma Moje pesmi, moje sanje v Severni Koreji? Da imajo tako oprane možgane, da ne morejo povezati fašizma na filmskem platnu s fašizmom lastne vlade? Ali morda, da je film tako priljubljen, ker kaže na potrebo kolektivno nezavednega po dejanski osvoboditvi od represivnega režima? Če bi se Traavik odločil, da zaključi film s končnimi rešitvami teh vprašanj, bi relativiziral tragedijo severnokorejske nacije, ki je oropana sprememb spričo nasilne in ksenofobične ideologije. Film pa se konča z antiklimaksom – s tihim obupom severnokorejske publike nad koncertom. Izgleda, da jim je slabo – en si ušesa celo pokrije pred hudičevskimi zvoki, vendar se proti koncu koncerta tako in tako vsi navadijo. Sledi aplavz, Laibach gredo domov, »the hills are alive with the sound of music« in nič se ni zares spremenilo.
Napovednik za film:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=xDKOINl0L4I[/embedyt]
