Dheepan
Problematika beguncev, predvsem tistih, ki v Evropo emigrirajo iz vojnih središč sveta, v pričakovanju boljših možnosti, novih priložnosti, predvsem pa življenja, ki ga ne bi več pogojeval strah pred nepričakovanimi izbruhi nasilja, je v zadnjih letih postala velika tematika, ne samo Evropske unije, temveč celotnega sveta. Če v zadnjih mesecih prek medijev spremljamo predvsem t. i. begunski val z Bližnjega vzhoda in begunski val, ki v negotovosti pluje po Sredozemskem morju, nam film francoskega režiserja Jaquesa Audiarda Dheepan ponuja vpogled v asimilacijo treh ljudi s Šrilanke v okolje predmestnega Pariza.
Državljanska vojna na Šrilanki je več kot dve desetletji pretresala predvsem civilno prebivalstvo, tako s strani vlade kot s strani vojaško izurjene organizacije Taminskih tigrov. In tukaj se zgodba tudi prične. Dheepan (Jesuthasan Antonythasan), vodja ene izmed odprav Taminskih tigrov, se ob prihajajočem porazu njegove organizacije in ob izgubi družine odloči, da zapusti domači otok. Yalini (Kalieaswari Srinivasa) in Illayaal (Claudine Vinasithamby) se mu pridružita na pot kot žena in hči. Vendar je to samo krinka za lažji odhod in ne nazadnje boljše možnosti v novi državi. Asimilacija v novo, neznano kulturo, s prvič slišanim jezikom tako potencira še privajanje na sočloveka in vsakdanje igranje družinske skupnosti.
Vzpostavljanje odnosov med ljudmi, ki sicer izhajajo iz enake kulture, vendar so njihova življenja zapisana drugačnemu ozadju in vez, ki se počasi spleta med njimi, s kratkimi, a subtilnimi dialogi ali pa sploh ne, je ena izmed vidnejših prvin režiserja, ki jo lahko začutimo tudi v preostalih Audiardovih stvaritvah, recimo v filmu Rja in kost (De rouille et d’os, 2012), vendar je v primeru Dheepana ozadje bolj kompleksno. Naslovni protagonist se poleg asimilacije na novo okolje in truda, da bi vzpostavil, če že ne pristne, vsaj umetno družino, spopada s svojo vojaško preteklostjo, ki se podzavestno vriva v njegov spomin. Yalini že samo dejstvo, da jo je Dheepan namesto v Anglijo pripeljal v Francijo, povzroča težave in se do zadnjega trenutka ne more sprijazniti s tem, kaj šele z novo vlogo žene in matere. Illaya, devetletno dekle, se s situacijo pravzaprav še najhitreje sprijazni in se hitro sooči tako z novim jezikom in z dejstvom, da potrebuje zaščito in dom v obliki družine. Zdi se, da se vloge v odnosu med Yalini in Illayo zamenjajo. Illaya z otroškim pogledom in razumevanjem, za katerega bi lahko trdili, da je celo vse prej kot otroški, pokaže Yalini, kako se prilagoditi in kaj pomeni biti mama, čeravno ne tista prava.
Kaj se zgodi, ko človek, ki pribeži iz okolja, kjer vsakdan krojijo streli in strah za lastno življenje, ugotovi, da je zahodni svet, ki v očeh tretjega sveta še vedno ostaja obljubljena dežela miru in boljših priložnosti, pravzaprav krut in neizprosen, čeprav na drugačen način? Naselje v predmestju Pariza, v katerem se najde prostor za tričlansko družino, je prostor, ki ga obvladujejo droge, orožje in tolpe, ki z vzbujanjem strahu iščejo spoštovanje. Dheepan vso svojo energijo izurjenega vojaka preusmeri v novo delo hišnika. Njegova soočenja s preteklostjo in domovino skozi simbolne prebliske v podzavesti, ki se odbijajo v njegovih očeh, se v zaključnem že kar akcijskem prizoru sprostijo. Obračun med dvema tolpama Dheepana pripravi do reakcije, ki vzbudi njegov vojaški nagon. Iz mirnega in tihega hišnika se prelevi v zaščitnika svoje nove družine. Film zagotovo ni samo še eden izmed tistih, ki v svoje jedro zajame begunsko tematiko. Režiser se s svojimi značilnimi simbolnimi vložki, tenkočutnim prikazom jezikovnega zidu, kompleksnimi človeškimi odnosi in njihovo psihologijo sooča na drugačen način, ki večinoma deluje. Kar zruši njegovo pripovedno shemo je konec. Ta je klišejski, preveč zaokrožen in celo preveč srečen. Mogoče je skušal s tem povedati, da se v zahodnem svetu, kljub njegovi nepredvidljivosti, še vedno skriva upanje za vse, vendar se ta misel ne spaja skupaj z radikalnostjo in nekonvencionalnostjo večinskega dela filma.
Napovednik za film:
[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=mX-vi4RcuE8[/embedyt]