David Lynch večer: Mulholland dr. @THL, 1. 6. 2016
Na pobudo Kristjana Bajuka se je Trubarjeva hiša literature 1. junija napolnila z obiskovalci, željnimi filma in kave. In kava je bila še kako dobrodošla, saj je bil na meniju Mulholland Drive kultnega režiserja Davida Lyncha, ki z več kot dvema urama dolžine in zapleteno zgodbo, polno sanjskih preskokov, zahteva dobro koncentracijo. Film spremlja obetavno in na prvi pogled naivno podeželsko dekle, ki pride v Hollywood s sanjami, da bi hodila po tetinih stopinjah in postala igralka. Kmalu pa prične zgodba izgubljati oprijemljivo nit v izmenjevanju sanjskih scen s prizori iz resničnosti, ki ob prvem ogledu skoraj nujno zmedejo gledalca in ga napolnijo z željo po odgovorih – najboljša rešitev je ponovni ogled, pa še ta morda ne pomaga.
David Lynch je slaven ravno kot režiser tako imenovanih mindfuck filmov – psiholoških trilerjev, ki obvezno vsebujejo nepredvidljive zaplete in dvoumne prizore. Scenaristično so izredno zahtevni, saj bi z morebitnimi zgodbovnimi luknjami gledalca zmedli do frustracije, s predvidljivostjo pa zdolgočasili. Ravno scenaristika in Lynchev proces filmskega ustvarjanja pa sta bili iztočnici za pogovor s slovenskim alpinistom, scenaristom in režiserjem Gregorjem Kresalom, ki je sledil filmu – seveda po še eni skodelici kave.
Gregor Kresal je zagrizen alpinist, ki je svoje izkušnje za objektivom nabiral na ekstremnih odpravah na najbolj zahtevne gore sveta. Svoje izkušnje s plezanjem je povzel s temno statistiko – v petindvajsetih letih plezanja je izgubil petindvajset soplezalcev, smrt dobrega prijatelja, plezalca Petra Kozjaka, pa je bila prelomni trenutek, v katerem se je odločil, da bo na filmskem traku upodobil alpinistov notranji psihološki boj in s tem, v prihodnosti, morda rešil kakšno življenje. Čeprav ni nikakršen novinec na slovenski filmski sceni (napisal je scenarij za nagrajeni dokumentarno-igrani film Sfinga ter posnel dokumentarec Svalbard v ekstremnih razmerah arktičnega otoka Spitsbergna), njegova ideja za Osem krogov in pol v Sloveniji ni naletela na odprta vrata. Nato mu je v Romuniji Monty Phytonovec Terry Gilliam svetoval, naj spakira in sledi svoji ideji in storil je prav to – prijavil se je na magistrski študij filma na ameriški Maharashi University of Management pod idejnim vodstvom Davida Lyncha. Skupaj s trinajstimi drugimi študenti so ga izmed sto petdesetih kandidatov sprejeli na podlagi predloge scenarija in napovednika, zmontiranega iz njegovih prejšnjih posnetkov.
Tako se je Kresal preselil v Fairfield, majhno univerzitetno mestece v Indiani s skorajda neobstoječo stopnjo kriminala in samo deset tisoč prebivalci, večina katerih prakticira transcedentalno meditacijo. Meditacija pa je tudi obvezen začetek in zaključek študijskega dneva slehernega študenta na omenjeni univerzi, saj je Lynch njen velik zagovornik in jo uporablja pri svojem delu. Kresal je njene pozitivne efekte opisal kot sprva neopazne, na dolgi rok pa izjemne – izboljšana koncentracija, sveža perspektiva in ideje ter splošno izboljšanje zdravja. Kresal je povedal, da je študij večinoma usmerjen k pisanju scenarija, ki je najpomembnejši in najosnovnejši del filma, medtem ko je režija le logično nadaljevanje tega oziroma »zdrava pamet«. Briljantne nasvete, ki temeljijo na življenjskih situacijah, mu je ob bolj zapletenih trenutkih nudil tudi sam Lynch, ki ga je Gregor tudi obiskal na njegovem domu, še vedno pa ga z vprašanji pokliče po Skypu.
Osem krogov in pol bo svojo premiero v Sloveniji doživel jeseni. Je rezultat vrste let plezanja, 24 snemalnih dni in več kot pol leta postprodukcije, financiran pa je s strani podjetij in (v manjši meri) prek spletnih start-up portalov. Tako nam ostane le, da počakamo jesen, se oborožimo s kavo in se na lastne oči prepričamo, kako lynchevska je lahko alpinistična drama.
Besedilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Trubarjeve hiše literature.
