Beli bog (Fehér isten)
Nekje na sredi Kubrickovega filma Full Metal Jacket polkovnik vpraša vojaka, zakaj na svoji uniformi istočasno nosi mirovniški znak in napis »Rojen morilec«. Vojak mu odgovori, da hoče s tem poudariti dvoličnost človeka. Črno-belo slikanje značajev je priročno za množice in njihove medije, a ni nam potrebno ravno prebirati psihoanalitikov, da bi ob natančnejšem pogledu ugotovili, da ima sleherni posameznik tako svetlo kot temno plat. Katera v določenem trenutku prevlada, je odvisno predvsem od dražljajev iz okolice.
Ravno ta tema se med drugim skriva pod površjem rednega gosta lanskih filmskih festivalov, ki je iz Cannesa odšel z nagradama za režiserja in štirinožnega protagonista. Beli bog je zgodba o najstnici Lili in njenem psu Hagenu. Ker ga njen oče in njegova okolica ne odobravata, pristane na obrobju mesta kot izobčenec. Medtem ko se Lili loti iskanja, prehaja Hagen iz rok v roke posameznikov, ki iz nerazumljenega ljubkega družinskega člana napravijo agresivno zver. Splet okoliščin ga slednjič privede na čelo revolucionarne pasje horde, željne maščevanja zatiralcem.
Pričujoči film lahko postavimo ob bok množici drugih del, v katerih se natura zoperstavi kulturi, od filmov katastrofe do filmov z vstajami različnih živalskih vrst od primatov navzdol. Pojem boga v naslovu nas napeljuje k dognanju, da sila narave kaznuje pohlep človeštva. Režiser Kornél Mundruczó je z izbiro filmskega naslova sicer očitno hotel vzpodbuditi tudi asociacijo na film ameriškega režiserja Fullerja, v katerem pes izvaja rasistično motivirane napade – v angleškem jeziku je namreč naslov White God očitna aluzija na White Dog iz leta 1982. A v svojem bistvu je Beli bog basen o vstaji ponižane in razžaljene manjšine, ki se zoperstavi trpinčenju in centralistični paradigmi ter opozori nase s sebi lastnim jezikom. Ob tem se zastavljajo vprašanja, kot na primer, ali so Hagen in druščina teroristi ali borci za svobodo, oziroma ali bi lahko njihov krvavi pohod preprečili z nekaj več razumevanja njihove biti. Režiser se z izbiro uvodnega citata izpod peresa Rilkeja deklarira kot optimist (ali, če želite, kulturni pesimist): »Vse grozno je nekaj, kar potrebuje našo ljubezen.«
Med nenapisanimi pravili filmskega ustvarjanja se nahaja tudi tisto, ki pravi, da filmov ni priporočljivo snemati z otroki in/ali živalmi, ker jih ni možno docela voditi. Kar pa režiserja Mundruczója očitno ni zmotilo, saj je pred kamero postavil tako mladoletno laično igralko kot tudi, vsaj sodeč po produkcijskih podatkih, skupno 274 psov, zbranih iz različnih zavetišč. Prizori z živalmi morajo biti v tovrstnem filmu seveda vizualni vrhunci pripovedi in tukaj dejansko upravičijo pričakovanja, saj segajo od reportažnih sekvenc v totalu in bližnjih posnetkov spreminjajoče se mimike do perfektno koreografiranih oklepajev filma, apokaliptičnega »uvoda« in večpomensko orkestriranega zaključka. Prizorom nasilja navkljub bo najbrž ravno slednji najbolj razdelil publiko. Večini se bo zdel pretiran, nelogičen, surrealen ali patetičen, peščica pa bo v njem prepoznala svojevrstno poezijo, sploh če ga bo sprejela v kontekstu Leninu pripisanega citata iz filma Življenje drugih: »Če jo [klavirsko sonato št. 23 Ludwiga van Beethovna, op. p.] bom še naprej poslušal, ne bom dokončal revolucije.« Tudi psi v Belem bogu ne morejo dokončati svoje revolucije. Dokončno spoznanje tega dejstva, krutosti preteklih dejanj in neizogibne lastne usode, ki se ob koncu filma izriše na Hagenovem obrazu, sodi med najbolj nežne scene preteklega filmskega leta.
Kar ne uspe scenariju, ker ne izkoristi svojega potenciala, poenostavlja zadeve in zahaja v slepe ulice, uspe vizualni plati filma. Kadri in sekvence, ki postavljajo nove mejnike pri snemanju živalskih prizorov brez pomoči digitalnih efektov, bodo presunili gledalce, motivirali ustvarjalce in se tako vsaj za nekaj časa zasidrali v kolektivni spomin. Zaradi omenjenega in nedvomno dobrih namenov pri svežem pristopu k žanru srhljivke ter vnovičnega opomina, da se tudi madžarskega filma ne sme spregledati, snamem pred režiserjem svoj namišljeni klobuk.
