33. LIFFe: 3. sklop kratkic (Odštevanje, Vegani so okusnejši, Pacifikcija, Neustavljivi)

Odštevanje (Tafrigh, rež. Mani Haghighi; Iran, Francija, 2022)
Piše: Vanja Gajić
Ocena: +

Odštevanje sledi mladima zakoncema Farzaneh in Jalalu, ki pričakujeta svojega prvega otroka. Hitro postane jasno, da je njun odnos odtujen, situacija pa se poslabša, ko Farzaneh Jalala nepričakovano vidi v mestu ter mu sledi do tujega stanovanja. Ko ga skozi okno vidi govoriti z drugo žensko, je prepričana, da jo mož vara. Sčasoma postane jasno, da je človek, ki ga je videla, drug moški, ki je možu na las podoben. Ker ima Farzaneh težave z duševnim zdravjem in je zaradi nosečnosti pred kratkim prekinila z jemanjem zdravil, ji seveda nihče ne verjame, da po Teheranu hodi Jalalov dvojnik. Edini razumen odgovor je, da se ji je zmešalo.

Ko se razkrije, da je tudi neznančeva žena po izgledu identična Farzaneh, vzdušje filma postane še bolj zlovešče. Dvojniki so sicer pogosto obravnavani kot redka, zabavna anomalija, režiser Mani Haghighi pa se motiva loti s paranoičnim očesom in like pripelje do eksistencialne panike in usodnih odločitev.

Farzaneh najprej preganjajo njeni sumi, nato strah pred izgubo razuma. Tudi ko se prepriča, da njuni dvojniki niso le privid, ji to ne prinese utehe. Namesto tega se mora soočiti z obstojem osebe, ki jo doživlja kot boljšo, »popolno« verzijo sebe, medtem ko je ona sama zgolj napaka. Odštevanje tako z napetostjo psihološkega trilerja pred nas postavlja vprašanje, kako bi se mi sami odzvali, če bi bili iz oči v oči soočeni z boljšo verzijo sebe? Bi še lahko živeli sami s seboj? Bi lahko živeli s svojo izboljšano kopijo?

Vegani so okusnejši (Barbaque, rež. Fabrice Eboué; Francija, 2021)
Piše: Ana Jarc
Ocena: +

Za zastopanost francoske komedije absurda na LIFFu letos ni poskrbel Quentin Dupieux (Semiš jakna, LIFFe 2019; Mandibule, LIFFe 2020), temveč Fabrice Eboué. Eboué v svojem filmu tudi nastopa, in sicer kot mesar Vincent – skupaj z ženo Sophie (Marina Foïs) sta lastnika mesnice, ki se znajde tik pred bankrotom, poleg financ pa je izžeto tudi njuno ljubezensko življenje. Iz mešanice jeze, zafrustriranosti in obupa Vincent ubije veganskega aktivista, ki je razdejal njuno mesnico, nato pa po nekaj obotavljanja s Sophie ugotovita, da je meso, ki se ne prehranjuje z mesom, zelo okusno. Gre za še popolnoma neraziskano tržno nišo, zato jima gre prodaja mesa veganov za med, celo njuna ljubezen začne ponovno tleti – mi pa na nek sprijen način zanju še navijamo.

Vegani so lahka tarča, zato je razveseljujoče, da jih režiser/protagonist strelja samo dobesedno in ne tudi na simbolni ravni. Da, nekateri izmed njih so nadležni, kar pa ne pomeni, da nimajo prav, česar se film zaveda. Če bi želeli iskati globlji pomen, bi morda lahko rekli, da celovečerec skuša povedati kaj o ekstremistih, pa tudi o drugačnosti – zametki šovinizma, rasizma in ksenofobije so raztreseni po filmu. Vendar pa je njegov prvi namen vzbuditi smeh. Nekaj zelo smešnega je namreč na tem, ko po lovsko oblečen moški srednjih let s puško strelja na nič hudega sluteče vegane, ki hočejo v miru pojesti svoje sojine klobasice.

Pacifikcija (Pacifiction, rež. Albert Serra; Španija, Portugalska, Francija, Nemčija, 2022)
Piše: Tim Januška
Ocena: +

Mineva več kot dvajset let, odkar je francoska vojska v neposredni bližini Tahitija, največjega otoka Francoske Polinezije, po dobrih treh desetletjih eksperimentiranja z jedrskim orožjem sprožila zadnjo eksplozijo. De Roller (Benoît Magimel) je francoski visoki komisar, ki se mu počasi izteka mandat. Prek srajc s havajskim potiskom nosi belo obleko, ki mu pomaga ohranjati občutek formalnosti, kadar nastopa kot mediator med predstavniki različnih skupin ljudi na otoku. Kljub temu, da je njegov nastop rahlo domišljav in pokroviteljski, se nanj za pomoč obrnejo predstavniki lokalne skupnosti – pojavile so se namreč govorice, da so v bližini otočja opazili podmornico, kar gotovo pomeni nadaljevanje jedrskih poskusov. Domačini, ki so v zadnjih desetletjih občutili posledice sevanja, so zaradi tega upravičeno vznemirjeni, De Roller pa kljub prvotnim zagotovilom, da nevarnost ne obstaja, začne dvomiti v lastno obveščenost. Prisotnost enigmatičnih in sumljivih likov, ki začnejo zahajati v priljubljen, a cenen nočni klub, kjer ogromno časa preživi tudi on, ga spodbudi k preverjanju resničnosti govoric.

De Rollerjevo spoznanje, da je precenil svojo pomembnost in vpliv, v tem hipnotičnem tropskem trilerju katalonskega režiserja predstavlja redkeje viden konflikt, ki ga spremljamo skoraj izključno skozi zasanjane pogovore in monologe. Ležeren tempo v skoraj tri ure dolgem celovečercu bo nedvomno preizkušal potrpežljivost marsikaterega gledalca, a nenavadna karizma osrednjega lika in z negotovostjo prežeto ozračje rajskega okolja nudita dovolj materiala za razmislek o aktualnih globalnih problematikah.

Neustavljivi (Entre les vagues, rež. Anaïs Volpé; Francija, 2021)
Piše: Nastja Virk
Ocena: +

Neustavljivi je drugi celovečerec mlade režiserke samoukinje Anaïs Volpé, ki je svojo kariero začela kot gledališka igralka. Film govori o najboljših prijateljicah Almi (Déborah Lukumuena) in Margot (Souheila Yacoub), ki jima pri sedemindvajsetih končno uspe vstopiti v razburljivi svet gledališča, pospremljen z jazzovskimi ritmi in gledališkim dialogom o prihodu v New York, čeprav se njuni življenji odvijata v nič manj vznemirljivem Parizu. Dinamični prizori francoske prestolnice se v živahnem ritmu izmenjujejo s prizori gledaliških vaj in se s tem poklanjajo mestu, izkušnji prihoda in življenja v velikem mestu ter igralskemu poklicu nasploh.

Alma, ki dobi glavno vlogo v monodrami, in Margot, ki deluje kot njena zamenjava, hitro zamenjata svoje staro prekarno življenje za trdo, a izpolnjujoče delo, ter svoje noči pustita v klubih in na ulicah Pariza. Preizkušenj, ki jih ponuja novo življenje, se lotevata z neomajno vztrajnostjo, a včasih tudi to ne zaleže. Življenje ju postavi pred največji izziv doslej; ga bosta lahko prebrodili?

Presunljiva nastopa glavnih igralk ter spretno izmenjavanje zabavnega in resnega, življenjskega in umetniškega zagotovijo potopitev v iskreno zgodbo o prijateljstvu, ogled pa je zagotovil vsesplošno posmrkavanje in brisanje solz v festivalski kinodvorani.

Uredila: Ana Jarc in Alen Golež
Lektorirala: Saška Maček