10. Kurja polt: 1. sklop kratkic (Vzetje, H4Z4RD, Gospod vampir)

Vzetje (The Taking, rež. Alexandre O. Philippe; ZDA, 2021) 
Piše: Tinkara Uršič Fratina
Ocena: o

Alexandre O. Philippe je znan po svojih dokumentarcih, v katerih secira posamezne filmske elemente, na primer 78/52 (2017), v katerem se loti ikoničnega Hitchcockovega prizora pod prho, ali pa Skok v neznano: William Friedkin o Izganjalcu hudiča (2019), v katerem se potopi v miselni in umetniški proces Friedkina ob ustvarjanju filma. Tokrat je fokus usmeril v geografsko lokacijo – ameriško puščavsko regijo Monument Valley, ki je upodobljena v celi kopici filmov in oglasov, preko česar je postala del (ameriške) zavesti.

Gre za ikonično lokacijo, ki jo je John Ford ovekovečil v svojih vesternih, vendar pri tem prikril zgodovino plemena Navajo, prvotnih prebivalcev, ki jim je ta prostor zgodovinsko pripadal in jim še pripada. Film z montiranjem filmskih posnetkov doline prikaže, v koliko različicah se dolina dejansko pojavlja, medtem ko strokovnjaki iz offa razlagajo zgodovino in ozadje nastanka njene ikonografije. Nekateri od teh strokovnjakov izpostavljajo predvsem problematiko prikaza staroselcev – ti so v filmih, posnetih v Monument Valley, vsakič znova prikazani negativno, zgodba se ne osredotoči na njih, temveč na belca, ki na Divjem zahodu išče svobodo. Film vizualno ni pretirano izviren, saj gre v osnovi res zgolj za montažo kadrov iz drugih filmov, vendar na ta način postreže s poglobljenim pregledom upodobitev te monumentalne doline. Med problematiziranimi upodobitvami sicer izstopa problematika zgodovine ljudstva Navajo, vendar te nikdar ne razišče popolnoma in se vedno znova vrača k pomenu, ki ga je ta lokacija imela za vestern, sploh v kontekstu filmov Johna Forda.

Kljub tem pomanjkljivostim gre za poglobljen dokumentarec, ki bo sploh ljubiteljem vesterna postregel z zanimivim pregledom filmografije, ki je nastala v Monument Valley. Če citiram filmskega producenta Davida Thompsona: »Philippov dokumentarec je po zaslugi forenzične nadrobnosti in vizualne krasote osupljiva in tehtna študija neizbrisne filmske podobe.«

H4Z4RD (rež. Jonas Govaerts; Belgija, 2022)
Piše: Tinkara Uršič Fratina
Ocena: +

Noahu (Dimitri ‘Vegas’ Thivaios), protagonistu filma H4Z4RD, so v življenju najbolj pomembne tri stvari: njegova punca, njegova hči ter njegov avto. Najboljšemu driverju v Antwerpnu pa se čisto enostaven dan zaplete, ko se »just a little spin« spremeni v dirko, v kateri lahko izgubi vsaj eno od treh ljubih stvari. 

Ta napet film je predvsem akcija, vendar posega tudi po konvencijah trilerja, grozljivke in komedije, in to na zelo inovativen način. Je zelo barvit in glasen, celotno dogajanje pa spremljamo iz notranjosti avtomobila, v katerem trance in eurohouse skladbe iz devetdesetih narekujejo tako tempo vožnje kot tempo dogajanja. Noahu se v avtomobilu pridruži bratranec Carlos (Jeroen Perceval), ki je bil ravno izpuščen iz zapora, kot otroka pa sta z Noahom na šoli skupaj veljala za razgrajača. Je popolno karakterno nasprotje umirjenemu in skrbnemu Noahu, ustvarja mnoge komične situacije in s tem še dodatno poganja dogajanje, ki ga že tako zaplete zgolj s tem, da se usede v avto. Nasploh je film poln bizarnih in izredno smešnih presenečenj, ki še dodatno zakomplicirajo potek že tako raztreščenega dneva, med drugim volk, izpušna cev in granata. Ker je perspektiva gledalca_ke ves čas postavljena v avtomobil skupaj s protagonisti, tempo pa ostaja zelo hiter, nas film priklene nase in ne izpusti do konca. Kljub tako časovni kot prostorski strnjenosti ima Noahov lik dovolj časa, da stopi na površje in ne ostane zgolj enoplasten ljubitelj hitre vožnje – je ljubeč in skrben, čeprav morda tudi naiven in nepremišljen. 

H4Z4RD je napet, smešen, krvav in na trenutke bizaren. Kljub predvidljivemu koncu ne izpade klišejsko, temveč predvsem daje Noahu novo priložnost, da se prihodnjič morda bolj premišljeno loti posla. A wild ride, ki bo prava poslastica za vse ljubitelje žanra.

Gospod vampir (Geung see sin sang, rež. Ricky Lau; Hong Kong, 1985)
Piše: Ana Jarc
Ocena: +

Situacijska komedija s kungfujem in vampirji ne razočara v ničemer izmed naštetega; akrobacije so izvrstne, krohotanje zagotovljeno in vampirji – grozeče skakljajoči. Gre namreč za kitajsko verzijo krvosesov (jiāngshī), ki se zaradi strnjene krvi lahko premikajo samo s skakljanjem, kar se izkaže za zlata vredno idejo, kot nalašč za komedijo.

Spremljamo prigode taiostičnega duhovnika in njegovih dveh nagajivih vajencev, ki bolj ali manj uspešno varujejo sebe in druge pred zlimi duhovi, vampirji in podobnimi bitji iz kitajske folklore. Osrednji zaplet (in nikakor ne edini!) se zgodi, ko izkopljejo očeta nekega bogataša, da bi ga pokopali na parcelo z boljšim feng šu-jem. Izkaže se, da je pokojni umrl, ne da bi izdihnil svoj zadnji dih, zaradi česar se, medtem ko leži v mrtvašnici, preobrazi v vampirja. Zaradi malomarnosti vajencev mu nato uspe odskakljati na prostost, kjer prične svoj krvavi pohod. Preden ga ustavijo, pa se morajo spoprijeti še z zlim duhom ženske, ki zapelje prvega vajenca, medtem ko se drugi vajenec zaradi okužbe počasi tudi sam spreminja v vampirja. Sledi veliko zadrževanja diha, dolgih modrih nohtov ter metanja in prehranjevanja z lepljivim rižem.

Uredil: Alen Golež
Lektoriral: Alen Golež