• Datum objave: petek, 15. september 2017
  • 9. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije: 2. dan

    Drugi dan bienala smo začeli s pravim festivalskim tempom. Ogledali smo si 5 predstav ter otvorili 2 razstavi, vmes pa smo se še pogovorili o videnem.

    Prvo predstavo smo si ogledali v Stari dvorani SNG Maribor, in sicer je bila to najnovejša stvaritev že utečenega tria Donaldson-Scheffer-Ivanc, ki je v Lutkovnem gledališču Ljubljana pripravil že Zverjasca in Zverjaščka. Bi se gnetli na tej metli je klasična lutkovna predstava za otroke, starejše od treh let, v kateri se srečamo s prijazno čarovnico Škrgo, njeno nejevoljno Mačko, s Psom, Ptičem in Žabo, ne manjka pa niti zaplet z Zmajem, ki ga s skupnimi močmi živali rešijo in konec je srečen. V predstavo so vključeni še spevni songi Milana Dekleve, leteča metla in dvižna scenografija.

    Iz Slomškovega trga smo se nato premaknili na Glavnega, kjer se je v GT22 že začenjala produkcija Pripovedovalskega varieteja v koprodukciji s Stripburgerjem in Forumom Ljubljana, Zverinice iz stripa. Predstava, ki je nastala ob predstavitvi izbranih stripov po motivih Zverinic iz Rezije, je pravzaprav luč sveta ugledala že na Dnevih knjige. Pripovedovalci so ustvarili izjemno prijetno uprizoritev, ki je sami sicer ne bi definirali kot predstavo, sploh pa ne lutkovno, in je tako predstavljala prvi odmik v bolj “eksperimentalne” vode lutkovne umetnosti.

    Naslednja predstava naj bi bila Pirat in luna, prva iz spremljevalnega programa, ki pa je bila odpovedana že pred začetkom samega festivala, tako da smo nabirali moči do prvega pogovora o videnih predstavah. Nenačrtovana rdeča nit pogovora je bila pripovedovalstvo kot podvajanje oziroma komentiranja dogajanja na odru znotraj predstave. Večina do sedaj ogledanih predstav je ta element namreč vsebovala. Na pogovoru, ki jih bo v sklopu bienala vodila Jelena Sitar Cvetko, so sodelovali predstavniki vsake izmed videnih predstav, kar je omogočilo tudi vpogled v sam proces dela in nastanka predstav. Dve uri kasneje smo odhiteli na kratek odmor, saj so nas v istem popoldnevu čakale še 4 predstave.

    Na odru Velike dvorane nas je že pričakoval Miha Bezeljak, igralec predstave O dečku in pingvinu, in nas popeljal na pot do prijateljstva med Dečkom in izgubljenim pingvinom. Po motivih slikanice Oliverja Jeffersa z naslovom Izgubljen in najden je Zoran Petrovič ustvaril izjemno koprodukcijo znotraj Lutkovnega gledališča Maribor, Mini teatra ter Momenta, ki na zelo igriv način prikazuje novo nastalo prijateljstvo med dvema različnima posameznikoma, osamljenim Dečkom ter nagajivim in izgubljenim Pingvinom. Ko Pingvin le pripotuje vse tja iz Bienala v Mariboru do Antarktike ugotovita, da dom ni pogojen s prostorom, temveč z bližnjimi bitji.

    Predzadnji dogodek v dnevu je bil velika novost. Prvič, ker je bila to prva predstava tega Bienala za malo starejšo publiko (12+) in drugič, ker se je na Bienalu prvič predstavila tudi AGRFT produkcija. Magistrski študent smeri igre z lutko Matic Lukšič je z dramaturginjo Evo Jagodic predstavil svojo zaključno študijsko predstavo Skica za srce. Bolj kot predstava je bila raziskava o odnosu med igralcem in lutko kot soigralcem. Minimalistična predstava za igralca in njegova številna srca lahko odpira toliko tematik, kolikor si jih gledalec želi, predvsem pa je zelo igrivo in iskreno raziskovanje simbolik in obstoja srca.

    Za zaključek dne smo si v GT22 ogledali še dve razstavi, eno dokumentarno (Zemljevidi Bienalov ULU) in eno izjemno tehnološko dovršeno »intermedijsko situacijo za premišljevanje tehnološkega napredka v posthumanističnem kontekstu« (Konjska moč: poetika gibanja). Obe razstavi bosta na ogled vse do samega konca festivala.

    Na večernem druženju je večji del pozornosti padel na košarko, jutri pa polni zagona nadaljujemo s polno paro.

    Sorodni članki: