• Datum objave: četrtek, 9. november 2017
  • 52. Festival Borštnikovo srečanje 2017 (20.10-29.10.2017)

    Prejšnji teden se je zaključil že 52. Festival Borštnikovo srečanje, ki je bil letos zaznamovan z menjavo umetniške vodje ter žalostnimi izgubami nekaterih velikih slovenskih gledališčnikov, med katerimi zagotovo najbolj odmevata smrti Gašperja Tiča in Tomaža Pandurja. Posledično je festival letos spominjal na nekakšen mrtvaški ples, s katerim smo se poklonili njihovim življenjskim dosežkom. Kljub temu bi bilo napak trditi, da je bilo vzdušje kaj manj festivalsko. Po odstopu dolgoletne umetniške vodje Alje Predan je kot V.D. vskočila Ksenja Repina, naslednjega “Borštnika” pa prevzema Aleš Novak.

     

    Letošnji izbor predstav je ponovno opravila Petra Vidali (ki je štafeto za naslednji dve leti predala Zali Dobovšek) in je v tekmovalni program umestila 12 predstav. Kot najbolj prezentna je nastopilo Drama SNG Maribor s kar tremi tekmovalnimi predstavami (Immaculata/Brezmadežna, Ljudožerci, Tisti občutek padanja), takoj za njim pa Mladinsko gledališče Ljubljana z dvema predstavama v tekmovalnem (Hitchcock in Človek, ki je gledal svet) ter eno v spremljevalnem programu (Naše nasilje in vaše nasilje). Sledita SNG Drama Ljubljana in MGL z vsak po dvema tekmovalnima predstavama (Antigona in Biblija, prvi poskus v SNG Drama in Leonce in Lena ter Svetovalec (ki zaradi smrti glavnega igralca ni sodelovala v tekmovanju) v MGL). S po eno predstavo pa so se predstavili še SNG Nova Gorica (Peter Kušter), Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj (Stenica) ter Mini teater in Imaginari (Nemoč).

     

    V spremljevalni program so se poleg Mladinskega gledališča Ljubljana umestili še Gledališče Glej (Bolj čudno od raja), Muskafiber (Dviganje glasu), Slovensko stalno gledališče Trst in Teatro Stabile del Friuli Venezia Fiulia (Grozljiva lepota), Anton Podbevšek Teater (Slovenija gori!), Rozinteater (Zaničniško odmaševanje suverenosti). V programu Mostovi smo lahko videli še tri gostujoče predstave ter se udeležili sedmih produkcij AGRFT ter njihovih kratkih filmov. Ravno pri slednjih je morda manjkalo malo organizacije pri sestavi programa, saj so se študijske umetnine predstavljale istočasno kot tekmovalne in spremljevalne predstave, medtem ko je bil programski list v popoldnevih po večini prazen. Vseeno pa so študentje s svojo svežo, mladostniško energijo popestrili festival in bili v njem več, kot le pasivni opazovalci dogajanja – pod vodstvom Manje Gatalo so ustvarjali dnevni časopis Bilten, pripravili bralne urizoritve, sodelovali v Instant drama delavnici in seveda nastopali v predstavah.

     

    V fokusu predstavitev sodobne evropske drame je bila letos finska moderna dramatika, ki smo jo lahko spoznali preko knjižne izdaje treh prevedenih dram, njihovih bralnih uprizoritev, pogovorov in gostujoče predstave Sad songs from the heart of Europe, ki je kulten roman Zločin in kazen pretvorila v zanimivo monodramo.

     

    Kot je razvidno iz zgornjega skromnega poročila je selektorica v program bolj ali manj zajela trenutna slovenska žarišča dramskega gledališča (izuzemši Ljudsko gledališče Celje), pri čemer pa ni pozabila na neinstitucionalne in eksperimentalne prakse, ki na Festivalu Borštnikovo srečanje že dolgo terjajo svoj prostor. Treba pa je omeniti, da je Vidali (pa ne samo ona) pred festivalom poudarila, da gre za ne-tako-uspešno sezono, ki ponovno ni ponudila presežkov. Če je to res, potem se lahko v gledališkem svetu malce pomirimo, saj tudi slaba slovenska sezona uspe ponuditi dokaj visok nivo produkcije, ki lahko zadovolji (nad)povprečne standarde. V splošnem je bilo (v primerjavi s predlansko sezono) opaziti predvsem večjo drznost ustvarjalcev, naklon k eksperimentiranju, improvizaciji in drugačni/radikalni interpretaciji besedil. Prav tako so presenetile res dobro pripravljene ekipe, s poudarkom na igralcih, ki so letos na odrih festivala navduševali in bili ponekod celo boljši kot na odrih domačih gledališč. Pohvala gre tako igralcem z več izkušnjami, kot tudi mladim, nadobudnim igralcem, ki nas vsakič znova presunijo s svojimi talenti.

     

    Na pompozni podelitvi nagrad je seveda najbolj blestela nadarjena umetnica in prvakinja SNG Drama Ljubljana Saša Pavček – letošnja dobitnica Borštnikovega prstana, ki je le nekaj dni pred podelitvijo zaigrala v tekmovalni Antigoni. “Hvala, občinstvo, za moč. Dajte jo še mladim, da se oborožijo za boj v tem krivičnem času” so bile njene besede ob prejemu nagrade. Pomenljive besede, ki so zaokrožile vsakodnevne pogovore ravno o podpori mladim kulturnikom – vprašanje, ki se je stalno zastavljalo je bilo: Kdo nas podpira, kdo pa le hinavsko govori, da nas?

     

    Žirija (Miko Jaakkola, Milan Mađarev, Simona Semenič, Maja Šorli, Uroš Trefalt) je gran prix podelila monodrami Nemoč, pred tem pa pokomentirala letošnjo sezono z besedami: “V tekmovalnem programu videli veliko razkošnega dekorja in malo vsebine. Vprašanje, ki smo si ga soglasno zastavljali ob večini predstav, je bilo – zakaj? Zakaj uvrstiti kaj takega na repertoar, zakaj delati predstavo o stvareh, ki imajo ohlapno vez s svetom, v katerem živimo.” Veliko nagrado je zasluženo prejela predstava Nemoč, saj je v izboru zagotovo najbolj izstopala z izvirnimi režijskimi rešitvami, dobro predelanim/sestavljenim besedilom in izjemno interpretacijo igralca. Vseeno pa so bile besede žirije in selektorice o lanski sezoni krivične. Težko bi se reklo, da gre za najboljšo sezono slovenskih gledališč, vsekakor pa smo v lanski sezoni uspeli predstaviti naš teater svetovnim publikam – mnoga odmevna gostovanja po celem svetu, izjemen evropski uspeh dveh režiserjev, raznolik spekter uprizoritev. Res je, da so bile letošnje predstave (predvsem očitno v selekciji) večinoma dokaj distancirane od neposredne družbene kritike ali aktualizacije besedila ter njegovemu približevanju svetu, toda vprašanja, ki se mi porajajo je: Ali ni tudi ta lartpurlartizem in odklon od aktualizacije svojevrsten krik upora? Ga je potrebno zatreti s preprostim komentarjem o njegovi praznini? Vseeno ne smemo pozabiti, koliko fenomenalnih umetniških del je nastalo kot umetnost sama zase. Spomnimo se na primer Flauberta, Baudelaira in navsezadnje Oscarja Wilda.

     

    Nazaj k nagradam. Nekatere nagrajenke in nagrajenci so bili očitni oziroma predvidljivi, kot na primer Nik Škrlec, ki je letos pometel s konkurenco v boju za nagrado mlademu igralcu ter Alan Hranitelj pri nagradi za kostumografijo. Pri drugih nagradah pa ni šlo brez presenečenja in občutka, da so še koga izpustili. Pa vendar je spodbujajoče videti, da se je žirija za skoraj vse nagrade odločila soglasno. Nagrada Združenja kritikov in teatrologov Slovenije je šla v roke magistrske produkcije AGRFT Zločin in kazen, kar je bilo prijetno presenečenja, saj gre za res kvalitetno predstavo (in ne le produkcijo), ki pa zaradi statuta festivala žal ni imela možnosti nagrade žirije. Morda sporna je bila odločitev ne podeliti nagrade za dramaturgijo, četudi smo v tekmovalnem programu lahko videli nekaj – morda res ne izjemnih – a kvalitetnih in v predstavo dobro “vkomponiranih” dramaturgij. Gre predvsem za sporočilo, ki ga žirija z nepodelitvijo poda gledališki srenji. Mar v Sloveniji potemtakem ni dobre dramaturgije, če niti v jagodnem izboru predstav ni mogoče nagraditi ene?

     

    Na tem mestu sta primerni še vprašanji: Kaj nam je letos ponudil Borštnik? Kaj se je dogajalo v lanski sezoni? Vsekakor lahko rečem, da je bila lanska sezona razgibana, raznolika in nadvse zanimiva (morda sploh ne tako zelo slaba) tako v institucionalnih kot tudi neinstitucionalnih gledališčih. Selektoričin festivalski nabor nam je letos omogočil pregled nad razvojem in fuzijsko naravo trenutnega gledališča. Še več … festival je letos dokazal, da eksperimentalno/sodobno in tradicionalno/klasično gledališče nista v bitki, kjer slednje izgublja, ampak morata in znata sobivati. Dejstvo je, da slovensko gledališče živi in se razvija ter še vedno lahko konkurira z gledališči drugih držav. Sedaj lahko le čakamo in ugibamo, kakšne prevetritve bo “Borštniku” prineslo novo umetniško vodstvo.

    Sorodni članki: