• Datum objave: petek, 4. avgust 2017
  • Snatch (1. sezona)

    • Ustvarjalec: Alex de Rakoff
    • Igralska zasedba: Rupert Grint, Luke Pasqualino, Lucien Laviscount, Juliet Aubrey, Dougrey Scott
    • Ocena: 4/10

    Veliko blišča in glamurja za ceno akcije in vsebine.

    V trendu prenašanja kultnih filmov na male zaslone se Fargu televizijske mreže FX in Dnevu za trening CBS letos pridružuje Snatch Sonyjevega spletnega distributerja Crackle. Serijo je produciral Rupert Grint (Harry Potter), ki v njej tudi upodobi enega izmed glavnih likov, režiral in napisal pa Alex de Rakoff, ki je že leta 2009 pod Ritchiejevim vplivom posnel Dead Man Running.

     

    Kot gonilo filma diamante tokrat zamenja zlato, namesto amaterskih gangsterjev pa spremljamo njihov podmladek, ki si prizadeva za preboj v londonsko kriminalno podzemlje. Albert Hill (Luke Pasqualino) poskuša stopiti v roparske čevlje svojega očeta (Dougray Scott), pri čimer mu pomagata Charlie, naslednik obubožane aristokratske rodbine (Rupert Grint), in Billy, osiroteli boksar ciganske krvi (Lucien Laviscount). Že pilotna epizoda je polna teatralnih tehničnih elementov, s katerimi se je Pljuni in jo stisni (Snatch, 2000) pred sedemnajstimi leti uveljavil kot kulten film ropa (heist film). Množico likov spremljamo v upočasnjenih posnetkih in deljenih kadrih, ki jih spremlja udaren soundtrack, sestavljen iz trenutno popularne glasbe in občasnih nostalgičnih intermezzov, ki nas spomnijo na ta ali oni Ritchiejev film.

     

    snatch3

    Na žalost pa seriji spodleti pri humorju, dialogih in scenariju. Če še vedno nismo pozabili “ze GermansJasona Stathama in monologa o gojenju svinj Alana Forda, se bomo morali v desetih epizodah serije zadovoljiti s puhlicami in preobrati, ki temeljijo na Charliejevi pozabljivosti. To gre tako daleč, da sicer najbolj dodelan in zapomnljiv lik postane popolnoma antipatičen. Gledalec si mora tekom desetih epizod zapomniti enormno število likov, pri čemer je za večino vsaj nakazana osebna pod-zgodba, ki naj bi upravičevala njihova dejanja, kar pa dogajanju bolj škodi kot koristi; namesto, da bi bolj poglobljeno osvetlili peščico glavnih likov, nas ustvarjalci tako pustijo s kopico nerazdelanih osebnih črtic, ki vsakemu karakterju pripišejo le po eno prepoznavno lastnost.

     

    Če pa slabo karakterizacijo še oprostimo, pa se nikakor ni mogoče otresti zoprnega občutka, da je scenarij raztegnjen na deset ur, če bi jih bilo dovolj le pet. Tako so prepogoste luknje v zgodbi zapolnjene z nesmiselnimi zapleti (že prej omenjeni Charlie in njegova »nerodnost«), vključevanjem novih likov ali pa s prizori, ki služijo le kot kulisa udarni glasbi (Chase & Status: NRG ali The Everlasters: Get Together). Ravno glasba pa je najverjetneje najmočnejši adut serije, saj prevzame vodilno vlogo pri ustvarjanju vzdušja do te mere, da na trenutke spominja na glasbeni spot, k čemur pripomorejo tudi izrazito stilizirani kadri in glamurozna moda in drža glavnih karakterjev.

     

    Snatch nas prek mnogih bolj ali manj očitnih referenc na predhodnik vseskozi poskuša prepričati, da so njegova ciljna publika prav nostalgični ljubitelji filma, ki bodo v tej seriji našli svojevrstno nadaljevanje. Tako se vrnejo cigani, ki prodajajo bivalnike, ilegalni boksarji in ortodoksni Židje, ki se pečajo z diamanti. V resnici pa splošen vtis serije bolj spominja na mladinski film kot na kriminalko, saj je motiv glavnih likov večinoma najstniško uporništvo, nasilja je malo ali pa ni prikazano, gangsterski svet pa je nasploh precej nedolžen in zabaven.

     

    Napovednik za serijo:

    Sorodni članki: