• Datum objave: sreda, 6. julij 2016
  • persons from porlock – things people don’t like

    • Založba: ZARŠ
    • Produkcija: Gregor Bajc in persons from porlock
    • Datum izida: 17. marec 2016

    Things people don't like je poslušljiv album z vabljivim zvokom, dovršeno izvedbo ter izvirno nadgrajenimi dognanji predhodnikov.

    Za prvenec things people don’t like domače zasedbe persons from porlock bi lahko rekli, da zveni povsem neslovensko. Deloma instrumentalen album je nabor raznovrstnih rifov in ritmov ter mnogih variacij, ki presenetijo z vsako skladbo znova, in je uvodoma slišati kot zaprašena, že davno pozabljena plata iz šestdesetih, a se skozi eksperimentiranje z različnimi glasbenimi žanri in nemalokrat večglasnim petjem prelevi v nov zvokovni val, ki napoveduje osvežitev slovenske glasbene scene.

     

    Prva skladba nas pretenta s precej lahkotnim in poskočnim uvodom ter z vokalom, ki obudi spomin na idilična šestdeseta. Prav dolgo pa te sanje ne trajajo, saj jih preseka grom kitar in bobnov. Uvodni skladbi, skozi katero padajo zvoki zgodnjih Queens of the Stone Age, zvoki kratkih in hitrih razbijajočih udarcev, med katere so umeščeni odseki izrazitejših in daljših kitarskih rifov, sledi melanholičen kitarski Slowdive v zadimljeno in zatemnjeno shoegazersko psihedeličnost, ki preveva dobršen del albuma, s podlago, pogosto grajeno iz stonerskih kitar, pri čemer rifi iz skladbe v skladbo postajajo vse bolj mamljivi in drzni. Privajene udobnemu zrenju v čevlje nas prebudijo živahne skladbe, manj zavite v meglo, v katerih poslušamo izpiljene kitarske vnose, ki ponekod prehajajo tudi v bolj funky flow. Meditativne tone, značilne za shoegazerje, dopolnjujejo in obenem prekinjajo ritmična poigravanja ter tako učinkujejo kot obuditve iz vokalnih seans.

     

     

     

     

    Manj razpršen zvok uvede ”avalanche peak”, ki nas kot celota po svoji obliki spomni na ”Siberian Breaks”, komad-sestavljanko skupine MGMT, čeprav je ”avalanche peak” krajši, manj eksperimentalen in obenem manj popovski ter bolj poskočen. Zaključni del skladbe bi lahko stal sam zase, ne glede na to, da gre za variacijo predhodne melodije, kjer si psihedelične, v vesolje zazrte, kitare dajo duška. Sestavljenost in vesoljska zavest se v sicer drugačni, bolj temačni zvočni atmosferi raztezata še v instrumentalno skladbo ”forever sun”, ki se prične s težkimi toni, slišanimi v kakšnih metal komadih starejšega datuma, vendarle pa v celoti ne zveni mračno, saj se prevesi v bolj pozitivno, s srečnomladinskimi in surferskimi rifi obogateno pesem, kar k celoti doprinese sproščen duh tipa Allah-Las, ki ga čutimo tudi v nekaterih drugih skladbah albuma.

     

    Bend poseže še po grungovskih ritmičnih prijemih, ki na nekaterih mestih preglasijo stonerske vnose in shoegazersko podlago albuma. Takšna je ”pipa paranoja”, pesem, ki se tudi vokalno nekoliko razlikuje od preostalih skladb. Refren z za celoten album nekoliko netipično odpetim tekstom in močnimi tolkali vnaša energičnost, s katero se je komad pričel. Sicer energičen album razbije predzadnja skladba ”alprazolove”, ki je nekakšen chill-out zborovsko-akustičen intermezzo in priprava na zadnjo ”velleity”.

     

    Sklep albuma izstopa iz že tako raznoterega glasbenega kolaža. Uvodnemu atonalnemu kitarskemu preigravanju sledi do sedaj najbolj temačno bučanje kitar. Instrumentalna skladba, postavljena premišljeno na zadnje mesto v albumu, je vrhunec in obenem razplet, ki dodatno naježi že tako naježeno kožo. Spotoma bend zasaja občasne kratke, odsekane tolkalne in kitarske poteze, ki jih lahko slišimo v prvem albumu skupine Kasabian. H kombinaciji izrazitega duha shoegaza in Kasabian rifov člani benda dodajajo še grunge prvine, iz česar nastane skladba, oplemenitena z vplivi, kar je sicer ‘hashtag’ celotnega albuma.

     

    Things people don’t like je poslušljiv album z vabljivim zvokom, dovršeno izvedbo ter izvirno nadgrajenimi dognanji predhodnikov. Persons from porlock so ustvarili učinkovito in svežo mešanico spanja in bedenja, mehkih galaktičnih, odmevajočih kitar, in trdih, težkih zemeljskih ritmov, ki nas vračajo v shoegazerski raj devetdesetih.

    Sorodni članki: