• Datum objave: nedelja, 19. marec 2017
  • Michael Moore in TrumpLand (rež. Michael Moore, 2016)

    To ni film, ki bi se tematike lotil iz drugačnega zornega kota, kot smo vajeni, ampak meji na propagando. In to ne pretirano učinkovito, kar je postalo jasno par tednov po njegovem izidu.

    Michaela Moora v času ameriške predvolilne kampanje, ko bi se sicer od njega pričakovalo, da bo povsod, ni bilo nikjer. Par tednov pred samimi volitvami pa se je bombastično vrnil na sceno z novim filmom Michael Moore in TrumpLand. Teme se na žalost ni lotil v stilu svojih prejšnjih dokumentarcev. Originalni koncept naj bi bil tak: Moore bo izvedel svoj one-man šov, svoj enourni govor o ameriških volitvah v majhnem ameriškem mestu sredi Ohia, Wilmingtonu, kjer Trump uživa veliko podporo. Občinstvo, ki je prišlo poslušat Moora, je bilo dokaj enakomerno porazdeljeno po političnih opcijah. Že tu dokumentarec izgubi naboj, saj od konfrontacije, napovedane v samem naslovu, ne ostane veliko. Med Moorom in Trumpovimi volivci ne pride do pravega dialoga, ta je reduciran na Moorova občasna vprašanja publiki, replika katerih potem služi za neuspele šale (»Don’t like gay marriage? Don’t get gay-married«).

     

    Vsebina Moorovega nastopa pa tudi ne navduši – kritiki Trumpa ne posveti največ časa, bolj se osredotoča na prepričevanje ljudi, naj ne glede na vse volijo Hillary. V prezentaciji pa išče ravnotežje med stand upom in resno politično vsebino ter poskuša najti način, da se kot zapriseženi levičar približa vsem političnim opcijam. Šov kot celota zato izpade zmedeno in neorganizirano. To ni film, ki bi se tematike lotil iz drugačnega zornega kota, kot smo vajeni, ampak meji na propagando. In to ne pretirano učinkovito, kar je postalo jasno par tednov po njegovem izidu.

     

    Napovednik za film:

    Sorodni članki: